Ivo Boscarol razkriva načrte: v novi soseki bo “vse dosegljivo v copatih”

Podjetje Boscarol, ki je v lasti podjetnika Iva Boscarola in njegove hčerke Anastasie Taje Boscarol, je septembra lani kupilo deset hektarjev veliko Podravkino zemljišče v ljubljanskem BTC.

Deseti najbogatejši Slovenec podrobnosti o projektu še letos poleti ni razkrival, za portal N1 je dejal le, da so del zemljišča zelene površine, kjer želi urediti doživljajski park.

Gabaritov ni začrtal niti za preostale površine, je pa namignil, da prostorski načrt omogoča gradnjo do višine 100 metrov. “Idej je veliko. Zdaj se pogovarjamo z arhitekti in odločamo, kako bi zapeljali,” je junija dejal Boscarol, ki je imel na mizi postavitev tudi medicinskega centra, hotela, stanovanj ali pa poslovne stavbe z garažami.

Petnajstminutno mesto

Danes so ideje, kaj bo nadomestilo objekte, ki so nastajali ob industrijskem obratu Žita, že bolj konkretne. Boscarol je za Forbes Slovenija potrdil, da se podaja v gradnjo nove soseske, imenovano Galaksija.

Ajdovski podjetnik želi ob nakupovalnem središču BTC zgraditi sosesko, ki bi upoštevala koncept ‘petnajstminutnega mesta’, v katerem je vse na dosegu 15 minut hoje. Ob skoraj tisoč stanovanjih, med katerimi so tudi stanovanja za starejše, želi na enem mestu postaviti še študentski dom, tehnološki park, parkirno hišo s polnilnimi postajami, zunanje in notranje rekreacijske ter športne površine.

Napoveduje pa tudi medicinski center, veterinarsko ambulanto, delavnice, vrtce, otroška igrišča, parke, restavracije, trgovine in vse, kar je potrebno za nov življenjski slog.

V soseski, kjer naj bi bilo “vse dosegljivo v copatih”, bi uredil tudi notranje in zunanje zelene površine, vsi elementi pa bi se med seboj prepletali.

Zgraditi želi do tisoč stanovanj, vrednost večine pa naj ne bi presegala 3.000 evrov na kvadratni meter. To je občutna razlika s trenutnimi cenami v prestolnici, kjer se je srednja cena rabljenega stanovanja v prvem letošnjem polletju gibala okoli 3.880 evrov.

Njegova ideja je, kot poudarja, da bi prijetno bivanje kot osnovna potreba ljudi postalo dostopnejše.

V načrtu je tudi izgradnja skoraj dva tisoč parkirnih mest za stanovalca in obiskovalce Galaksije ter parkirna hiša, ki bi jo lahko uporabljali obiskovalci bližnjega objekta Odiseja – nekdanjega ljubljanskega kinocentra Kolosej, ki je prav tako v Boscarolovi lasti in ga pravkar prenavlja. Ker kinu dodaja nove vsebine, denimo koncertne prostore, bo objekt sprejel več gostov, dodatna parkirišča pa bodo zato dobrodošla.

Prvi korak je žegen mestne občine

Že v prihodnjem letu načrtuje rušenje Žitovih silosov, a končna oblika in izgradnja Galaksije je še daleč.

“Kaj smo dejansko kupili, smo začeli ugotavljati šele naknadno. Od prodajalca smo dobili le osnovno, zastarelo dokumentacijo, zato smo izdelali natančen geodetski posnetek za vse hale in celoten kompleks. Da bi točno videli, kje je možno graditi,” razlaga Boscarol.

“V obstoječem občinskem prostorskem načrtu je kompleks razdeljen na tri različna območja namenske rabe. Levo dopušča poslovno oziroma trgovinsko dejavnost, v centralnem delu je mogoče graditi najvišje stolpnice v Ljubljani, na tistem, kjer je zelenica, pa je sedaj načrtovano parkirišče P + R oziroma ‘parkiraj in se pelji’. Del je še na vodnem območju, kjer nova gradnja ni možna.”

Po pogovoru z ljubljansko mestno občino in nasveti strokovnjakov je podjetje Boscarol vložilo predlog za spremembo občinskega prostorskega načrta, ki bi poenotil celoten kompleks in omogočil izgradnjo zgoraj omenjenega petnajstminutnega mesta. V praksi si želi, da bi na vseh treh območjih namenske rabe lahko odprli možnosti za vse dejavnosti – od parkirišč do stanovanj in trgovin.

S tem bi se izognil omejitvam znotraj istega kompleksa, razmišljali pa bi lahko o celovitih rešitvah.

A Boscarol pravi, da se mu nikamor ne mudi. Zemljišče je kupil z zavedanjem, da bodo nekatere obstoječe prostore še vsaj nekaj let najemali različni partnerji, od Žita do Maxena, avtomobilskih storitev, logistov … Donos takšne investicije je po njegovih besedah dober.

Medtem na lokaciji, čeprav izven kompleksa, ostajata McDonald’s in upravna stavba Žita, ki jih bodo renovirali.

Vidni so prvi obrisi

Kmalu po tem, ko je – predvsem strokovna – javnost izvedela za načrte Iva Boscarola, so se nanj obrnili nekateri strokovnjaki in arhitekti. Ti so mu poslali svoje predloge o “petnajstminutnem mestu”.

Konkreten videz nove soseske sta že predlagala podjetje Protim Ržišnik Perc iz Šenčurja in Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ).

Gre za rešitvi, ki se med seboj razlikujeta, a obenem zasledujeta Boscarolov idejni koncept.

Pri obeh vizualizacijah je tako mogoče opaziti več stanovanjskih stolpnic, ki jih obdajajo zelene površine in vključujejo tudi prostore za druge aktivnosti prebivalcev.

Boscarol poudarja, da gre pri tem za možne predloge in ne končne rešitve. Kot omenjeno zgoraj, mora namreč počakati na morebitno spremembo občinskega prostorskega načrta.

Odločitev bo po njegovih pričakovanjih znana proti koncu prihodnjega leta, ko bo predvidoma znan tudi končen koncept nove soseske. V tem času pravi, da bo spremljal tudi potrebe trga, trendov in poslovnega okolja.

Sledilo bo še spreminjanje občinskega podrobnega prostorskega načrta in pridobivanje dovoljenj. Boscarol je v luči tega prepričan, da ni realno, da bi se gradnja začela prej kot v petih letih.

Gradnjo bi financiral sam

Gradnja takšne soseske je sicer ogromen finančni zalogaj. Za občutek, glede na pretekle gradnje Stanovanjskega sklada je povprečna cena na stanovanje znašala 135 tisoč evrov. Eden od predlogov za Boscarolovo sosesko načrtuje kar 990 stanovanj, kar bi prek palca znašalo 133,7 milijona evrov. V to pa ni všteta niti gradnja infrastrukture in prostorov za vse ostale dejavnosti, ki jih predvideva soseska.

Na vprašanje, ali se v projekt podaja sam, Ivo Boscarol odgovarja pritrdilno. Gradnja bo po njegovih trditvah potekala v fazah, financiral pa bi jih z donosi investicij v različne družbe ter finančne naložbe – te naj bi mu prinašale vsako leto večje donose. Določen del bi pokrili tudi avansi kupcev, zato pravi, da finančnih partnerjev ali kreditov ne potrebuje. Ne izključuje pa možnosti strateških partnerstev za namenske projekte.

Spomnimo, da ima deseti najbogatejši Slovenec premoženje razpršeno na treh področjih: nepremičnine, deleži v podjetjih in finančne naložbe.

Naložbeno podjetje Boscarola in njegove hčerke je med drugim tudi lastnik nakupovalnega središča Tabor II v Mariboru. Na njegovi okolici si nepremičnine ogleduje tudi v bližini Pohorja, kjer bi se podal še na področje turizma.

V domači Ajdovščini je ostal lastnik upravne stavbe Pipistrela, industrijskih objektov in več stanovanj.