Slovenski nepremičninski trg: kaj se je dogajalo v prvem polletju?

Geodetska uprava (Gurs) je objavila poročilo o slovenskem nepremičninskem trgu v prvi polovici letošnjega leta.

V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je nadaljeval trend upadanja kupoprodajnih pogodb, povsem pa se je umirila tudi rast cen nepremičnin, ugotavlja geodetska uprava.

Tako število pogodb, kot tudi vrednost kupoprodajnih pogodb z nepremičninami se je zmanjšala še četrto polletje zapored.

V prvi polovici letos se je v primerjavi z drugo polovico leta 2021, ko je po epidemiji število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami doseglo vrh, število transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah in stanovanjskimi hišami zmanjšalo za okoli 25 odstotkov, število kupoprodaj zemljišč za gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb pa za okoli 30 odstotkov.

Kljub padcu cen in manjši prodaji nepremičnin ter zemljišč za novogradnje padci še niso tako drastični, da bi lahko govorili o novi krizi slovenskega nepremičninskega trga, v poročilu sporoča Gurs.

“Očitno pa je zmanjšanje plačilno sposobnega povpraševanja, ki so ga načele visoke cene in obresti, in posledično manjše število transakcij že vplivalo na rast cen nepremičnin,” so zapisali.

Kako so se gibale cene?

V prvi polovici leta 2022 so cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo na polletni ravni rekordno zrasle – cene stanovanja za 12 odstotkov in cene hiš za 8 odstotkov, zemljišča pa za 17 odstotkov. Po začetku leta 2022 pa se je rast cen začela umirjati.

Gurs opozarja, da “o obratu cen na slovenskem nepremičninskem trgu sicer še ne moremo govoriti, bi pa morda do njega lahko prišlo že letos oziroma v naslednjem letu”.

“Nenadnega velikega padca cen nepremičnin tudi po obratu ne gre pričakovati, bo pa zanimivo videti, koliko časa bodo nato cene padale in za koliko bodo na koncu padle cene stanovanjskih nepremičnin,” so poudarili v poročilu.

Glede na to, da so evidentirani podatki o sklenjenih kupoprodajnih poslih z nepremičninami še preliminarni, ocenjujejo, da je v Sloveniji število sklenjenih kupoprodajnih pogodb v prvem polletju letošnjega leta preseglo 15 tisoč, njihova skupna vrednost pa 1,3 milijarde evrov.

Kvadratni meter najdražji v Ljubljani

V prvi polovici letošnjega leta je bilo največ poslov v večstanovanjskih stavbah sklenjenih v Ljubljani, kar predstavlja četrtino celotnega prometa. Sledi Maribor z 11 odstotki ter Obala in Severna okolica Ljubljana s po šestimi odstotki.

Na podlagi začasnih podatkov Gurs ocenjuje, da je število prodaj v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z drugo polovico lanskega stagniralo. Če zadnje objavljene podatke primerjamo s prvo polovico leta 2022, pa se je število prodaj zmanjšalo med 15 in 20 odstotki, v primerjavi s prvim polletjem 2021 pa je bila prodaja manjša kar za 35 do 40 odstotkov.

Srednja cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v državi je v prvem polletju letos dosegla 2.550 evrov. Najvišja je bila v Ljubljani, pri 3.880 evrih, kar je sicer 100 evrov manj kot v drugem polletju 2022. Tik zanjo je bila Obala s 3.690 evri. V okolici Ljubljane in na območju Kranja je bila nekaj nad 3.000 evri, v Mariboru in Celju pa nekaj nad 2.000 evri.

Cene stanovanj so v prvi polovici leta stagnirale ali celo malenkost upadle v vseh večjih mestih, z izjemo Kranja, kjer so zrasle za okoli šest odstotkov.