Bogat in vpliven: Kdo je Dari Južna, ki vleče niti tudi v Petrolu

Belokranjca Dari in Vesna Južna sta letos na šestem mestu lestvice najbogatejših Slovencev, ki jo sestavlja revija Finance Manager. Ta njuno premoženje ocenjuje na 268 milijonov evrov.

Pregled njune poslovne poti kaže, da sta zakonca Južna vedno znala krmariti med levim in desnim političnim polom. Preživela sta obdobje gospodarske krize in visoke zadolženosti, ki so potopile več velikanov slovenskega gospodarstva. Konec lanskega leta je imela Perspektiva negativen neto dolg. V nasprotju z Igorjem Lahom ali Sandijem Češkom pa sta zakonca Južna – kljub epizodi z lihtenštajnskima podjetjema, v zvezi s katero je bil Južna pred desetletjem obsojen – lastništvo imperija obdržala v Sloveniji.

Začel v tekstilnem podjetju

Dari Južna se je v začetku 90. let, po koncu študija, zaposlil v metliškem tekstilnem podjetju Komet. V njem je hitro napredoval na položaj finančnega direktorja. A leta 1994 je šel na svoje in postal direktor borzne družbe Perspektiva, ki jo je ustanovil z ženo Vesno, sorodniki in prijatelji. Med ustanovitelji je bil tudi Vesnin stric Martin Režek, čigar podjetje Remex je bilo v gospodarskih krogih poznano iz pivovarske vojne, ko je preprodajal delnice Pivovarne Union. Ta naj bi imel na začetku pomemben vpliv na poslovno pot zakoncev Južna.

V prvih letih obstoja je, kot so pred leti pisali v reviji Finance Manager, Perspektiva posredovala pri nakupih in prodajah obveznic. Sodelovala je z večino slovenskih zavarovalnic, ki so morale po zakonu določen odstotek naložb imeti v obveznicah.

Lastnik CGP, Lisce, Petrola …

Leta 2000 pa sta zakonca Južna od novomeške Zavarovalnice Tilia kupila podjetje Vizija in s tem vstopila še v segment upravljanja premoženja. Južna je nakup utemeljeval s primerno strategijo in sestavo naložb. Vizija je imela po takratnem poročanju medijev med drugim v lasti delež v sevniški proizvajalki perila Lisci, proizvajalcu gradbenega materiala IGM Strešnik in drugih.

Že takrat so posli zakoncev Južna odsevali tudi dobre povezave z državnim gospodarstvom in politiko. Ko je Vizija leta 2001 od državne Slovenske odškodninske družbe (SOD) kupila 40-odstotni delež v CGP Novo mesto, je bil na čelu upravnega odbora Soda Milan M. Cvikl, vidni član SD, danes viceguverner Banke Slovenije. Kot so poročali mediji, je bil posel opravljen brez razpisa, Južna naj bi do deleža prišel po zelo nizki ceni.

Do leta 2005 je Vizija postopoma postala večinski lastnik CGP, pa tudi Lisce in Tiskarne Novo mesto. Te družbe ima v lasti še danes. Zakonca Južna imata vsak po 50 odstotkov Perspektive FT, ki je skoraj 75-odstotna lastnica holdingov Vizija in Vizija Ena, prek katerih nato obvladujeta ostala podjetja. Ta so potem navzkrižno povezana v lastniških strukturah, nekatera imajo tudi manjšinske deleže v obvladujočih holdingih.

V času prve vlade Janeza Janše, med letoma 2006 in 2008, sta zakonca Južna postopoma postala tudi pomembna lastnika Petrola. Pri tem se je ves čas omenjalo, da je njuna vez do Janševe vlade Andrej Vizjak, viden član SDS, s katerim naj bi bila osebna prijatelja. Holdinga Vizija in Vizija Ena (skupaj s podjetji skupine) danes obvladujeta dobrih devet odstotkov Petrola. Leta 2019 je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) preverjala, ali delež držita za kakšnega večjega kupca, omenjal se je madžarski MOL.

Zakonca Južna imata med drugim v lasti še slaba dva odstotka Telekoma Slovenije ter vodarski podjetji VGP Novo mesto in Hidrotehnik.

Navidezni posli z lihtenštajnskim podjetjem

Leta 2008 sta bila zakonca Južna že peta najbogatejša Slovenca, a je sledila gospodarska kriza in naplavila problem relativno visoke zadolženosti. Podobno kot drugi veliki holdingi v tistem času je tudi Južna rast financiral z bančnimi posojili. Leta 2011 je imela skupina 156 milijonov evrov neto dolga, zakonca Južna pa sta zdrsnila na 33. mesto lestvice najbogatejših.

V medijih je v tistih letih veliko vprašanj in ugibanj sprožalo tudi postopno prenašanje lastništva obeh Vizij v Lihtenštajn. Leta 2006 je namreč lihtenštajnsko podjetje Admark Trust imelo v lasti že skoraj četrtino lastniškega deleža v krovnih podjetjih skupine.

V začetku marca 2010 so podjetji CGP in Perspektiva FT obiskali kriminalisti. Tisti dan je Dari Južna za medije povedal le, da so prišli po dokumentacijo v zvezi z davki. Pozneje se je izkazalo, da so bile za tožilstvo sporne po njihovem prepričanju navidezne svetovalne storitve, ki jih je med letoma 2004 in 2006 za CGP opravilo lihtenštajnsko podjetje Confinvest in za to prejelo 4,5 milijona evrov.

Tožilstvo je konec leta 2012 vložilo obtožnico zoper Južno, takratnega predsednika uprave CGP Marjana Pezdirca ter dva člana uprave podjetja, Martina Štubljarja in Rajka Siročiča, ki so podpisali pogodbo o svetovalnih storitvah.

Četverica obtoženih naj bi poskušala prikriti nakazila v Lihtenštajn, študije naj bi bile prepisane s spleta, denar pa naj bi porabili za nakupe delnic. Ključni obremenilni dokaz naj bi bilo, kot je pisal Dnevnik, pričanje lastnika avtošole iz Lihtenštajna, ki je bil uradni skrbnik Admark Trusta in Confinvesta, kriminalistom pa naj bi povedal, da je njun lastnik Južna.

Po priznanju je sodišče Južni za napeljevanje k zlorabi položaja in pranje denarja izreklo kazen v obliki 1.260 ur dela v splošno korist, 1,3 milijona evrov denarne kazni (približno desetino tega je moral nakazati bolnišnicam, preostalo državi), svojemu CGP pa je moral vrniti protipravno pridobljenih 4,5 milijona evrov.

Na presenečenje mnogih, ki so si pod alternativno kaznijo predstavljali pometanje ulic, je sodišče Južni dodelilo zbiranje donacij za eno od društev.

Krivdo sta priznala tudi Pezdirc in Štubljar, medtem ko je Siročič ni priznal, tožilstvo pa je leta 2014 obtožnico umaknilo. Ugotovilo je namreč, da Siročič, ki je v CGP pokrival predvsem tehnično področje, pri poslu ni sodeloval oziroma ni vedel, da gre za navidezne posle.

Razdolženi in z rastočimi prihodki

Kriminalistične preiskave, obtožnica in sodba so krepili občutek, da Južna izčrpava svoja podjetja, ki so se z bankami pogajala o poplačilu nakopičenega dolga.

A zakonca Južna sta se rešila iz dolžniškega brezna. Bančne terjatve do skupine so bile prenesene na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), kateri pa je do leta 2017 Perspektiva poplačala 62 milijonov evrov dolga – deloma tudi z najemom posojil pri poslovnih bankah. Lansko močno poslovno leto je skupini omogočilo, da se je dokončno razdolžila.

“Najbolj ponosni smo to, da je skupina Perspektiva v letu 2022 zmanjšala finančni dolg do bank za šest milijonov evrov, tako da je neto dolg (dolg do bank, zmanjšan za denarna sredstva na računih) negativen, kar pomeni, da so se družbe skupine dokončno razdolžile. To utrjuje njihovo finančno stabilnost in neodvisnost,” piše v zadnjem letnem poročilu skupine.

Skupina Perspektiva, katere glavni stebri so gradbeno podjetje CGP, sevniško tekstilno podjetje Lisca in novomeška tiskarna, ki dela predvsem za farmacevte, je lani ustvarila 346 milijonov evrov prihodkov, okoli 30 odstotkov več kot leto prej (265 milijonov evrov). Poslovni izid se je povečal za okoli 30 odstotkov (z 20 na 26 milijonov evrov).

Na zadnji dan lanskega leta je bilo v skupini 1.599 zaposlenih.

Vse več dela za državo

Gradbinec CGP, ki je v zadnjem desetletju zrasel v drugega največjega v državi (za Kolektorjem), veliko posluje tudi z državo. CGP je lani 133 od skupno 234 milijonov evrov prihodkov ustvaril s proračunskimi porabniki. Največ posluje z direkcijo za infrastrukturo, ki izvaja naložbe v cestno in železniško infrastrukturo, Darsom ter novomeško in ljubljansko občino.

Vsi omenjeni so zadnja leta povečevali obseg poslovanja s CGP, kar je verjetno v prvi vrsti povezano tudi s povečanimi naložbami. Direkcija za infrastrukturo veliko vlaga v železnice, v Ljubljani CGP gradi kanal C0.

V prihodnjih letih bi se lahko obseg CGP-jevih poslov za državo še povečal, saj sta Hidrotehnik in VGP Novo mesto nosilca koncesij za urejanje vodotokov. Ta podjetja bodo predvidoma igrala pomembno vlogo pri popoplavni sanaciji.

Posli s Petrolom

Nevralgična točka v odnosu z državo pa je trenutno Petrol. Tu ima Južna zadnja leta veliko odločevalsko moč. Tako je v začetku leta državnim lastnikom preprečil menjavo predstavnika kapitala Aleksandra Zupančiča, ki je bil imenovan v času prejšnje vlade. Zupančič je bil vodja kabineta okoljskega ministra Andreja Vizjaka, ki naj bi bil – kot že omenjeno – Južnov osebni prijatelj.

Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), ki obvladuje 33 odstotkov glasovalnih pravic v Petrolu, ni uspelo prepričati 75 odstotkov delničarjev, kolikor bi jih potreboval za menjavo Zupančiča. Tega je na skupščini v bran vzel tudi sam Južna.

Tudi predsednica uprave Nada Drobne Popović je morala iti – vsaj tako se je govorilo – potem ko se je tako odločil Južna. Že poleti je upravo zapustil Jože Bajuk, prejšnji teden še član uprave za finance Matija Bitenc. Je pa od poletja v upravi Petrola Marko Ninčević, prej zaposlen v Lisci – torej v podjetju Darija Južne.

Južnova podjetja tudi poslujejo s Petrolom: tako črpalko na počivališču Barje na ljubljanski obvoznici na eni strani gradi SGP Pomgrad v lasti prekmurske družine Polanič, na drugi pa Južnov CGP.

Pred desetletjem je Petrol od Perspektive FT odkupoval obveznice. Takrat se je špekuliralo, da na ta način Petrol rešuje dolžniške težave podjetij v lasti Južne. V Petrolu so praviloma pojasnjevali le, da transakcije s povezanimi družbami sklepajo po tržnih pogojih.

Na SDH so nam na vprašanje, ali so v zvezi s posli Južne s Petrolom kdaj zahtevali pojasnila glede pogojev za izbiro, izpogajane cene ali drugih elementov posla, odgovorili le, da od uprave in nadzornega sveta pričakujejo, da “delujeta gospodarno, skrbno in transparentno ter izvajata vse ustrezne ukrepe za preprečevanje morebitnih konfliktov interesov”.

Opozarjal na možnost stečaja, a kupoval delnice

Prav zaradi Petrola se je Južna v zadnjih dveh letih ‘na odprti sceni’ uprl vladajočim.

Prejšnja vlada Janeza Janše je Južni močno stopila na žulj, ko je po lanskem ruskem napadu na Ukrajino in posledičnih turbulencah na naftnih trgih sprejela rigorozno regulacijo cen goriva. Trgovcem, ki so nekaj časa gorivo prodajali celo pod nabavno ceno, pa ne Janševa ne pozneje vlada Roberta Goloba nista priznali upravičenja do nadomestila.

Upravi Drobne Popović tega ni uspelo doseči prek pogovorov na ministrstvih. Južna je na izrednih skupščinah konec lanskega in v začetku letošnjega leta glasno opozarjal, da mora država povrniti škodo, ki jo Petrol v Sloveniji ocenjuje na 107 milijonov, na Hrvaškem pa na 56 milijonov evrov.

“Že dolgo sem v biznisu, ampak tudi Petrol gre lahko v stečaj. Hudičevo resno je treba reagirati,” je dejal januarja. Menil je, da bi morala država pred posegom v cene oziroma marže znižati dajatve.

Petrolu z zahtevki ni uspelo, tako v Sloveniji kot na Hrvaškem je vložil tožbo proti državi. Kot so razkrile Finance, pa so Južnova podjetja tudi v tem času kupovala delnice trgovca.

Nedvomno je Južna vpliven igralec v slovenski energetiki in gradbeništvu, z razdolžitvijo pa je svoj imperij samo še utrdil.