Nič več skrivalnic: Švica nad industrijo fiktivnih podjetij
Švicarska vlada pod pritiskom mednarodne skupnosti pripravlja nov zakon za boj s pranjem denarja. Ta ogroža industrijo, ki je državo proslavila bolj kot luknjast sir.
Pred približno desetletjem se je Švica odpovedala pregovorni skrivnostnosti njenih bank. Zdaj se vlada loteva še industrije fiktivnih podjetij s predlogom zakona, ki bi zahteval, da podjetja pri registraciji navedejo prave lastnike, poroča Bloomberg.
Nad podalpsko državo se zgrinjajo kritike mednarodne skupnosti, zlasti držav OECD, ki želijo omejiti utajo davkov in preprečiti globalni pretok umazanega denarja. Čeprav ima praksa fiktivnih podjetij – takšnih s poštnim nabiralnikom in brez zaposlenih – v Švici že dolgo tradicijo, se podpora zakonu krepi.
Zakon se osredotoča na odvetnike, ki pogosto posredujejo pri ustanovitvi takšnih podjetij.
Če bo zakon sprejet, bi od odvetnikov zahteval, da vse sumljive finančne transakcije, na katere naletijo, prijavijo švicarskemu uradu za pranje denarja. Tistim, ki novega zakona ne bi upoštevali, bi grozile kazni v višini do 500.000 švicarskih frankov (529.000 evrov).
“Banke se soočajo z dolžnostjo skrbnega pregleda, zakaj se ne bi tudi odvetniki?” je za Bloomberg komentirala Katia Villard, profesorica prava na univerzi v Ženevi. “Nekateri odvetniki, ne vsi, so zlorabili ta privilegij, zato je zakon usmerjen proti njim.”
Največ fiktivnih podjetij v Ženevi
Po raziskavi nevladne organizacije Public Eye iz leta 2021 je bilo v Švici skoraj 33.000 navideznih podjetij. Ženeva je vodilna lokacija z ocenjenim enim poštnim nabiralnikom na vsakih 37 državljanov v kantonu.
Napori švicarske vlade so del globalnega boja proti utajevanju davkom v davčnih oazah in pranju denarja. Utaja s pomočjo davčnih oaz se je v zadnjem desetletju zmanjšala za trikrat, kažejo podatkih EU Tax Observatory.
Odločevalci bodo o zakonu razpravljali v prihodnjem letu.
