Gen energija po energetski krizi letos z več kot sto milijonov evrov dobička

“Ob uspešnem poslovanju v letu 2023 smo se odločili, da prispevamo en milijon evrov v sklad, katerega sredstva bodo namenjena obnovi Slovenije po poplavah,” so v Gen energiji navedli v sporočilu o milijonski donaciji v sklad za obnovo.

Lepa gesta državnega podjetja napoveduje dobre rezultate skupine, ki bo po neuradnih informacijah leto zaokrožila z rekordnim rezultatom. Dobiček naj bi znašal več sto milijonov evrov. Lani jim je pod črto ostalo 24 milijonov evrov, pred tem pa je skupina Gen ustvarjala do okoli 100 milijonov evrov čistega dobička letno.

Uradne številke bodo znane januarja, ko Gen energija, ki jo vodi Dejan Paravan, predstavlja prve poslovne rezultate.

Poceni elektrika iz NEK

Gonilni konj proizvodnega portfelja Gena je Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ki je letos do konca oktobra proizvedla 4.644 gigavatnih ur (GWh) elektrike. Polovica ostane Genu, ki je polovični lastnik krške elektrarne, polovica gre Hrvatski elektroprivredi (HEP), lastnici druge polovice.

Upravljalec krške nuklearke ima z obema družbenicama sklenjeni pogodbi, po katerih elektrike ne prodaja po tržnih cenah, ampak po 35 evrov za megavatno uro (MWh). Lastnici pa sta to elektriko dolžni vzeti.

Gen energija je po tej ceni od NEK letos do začetka oktobra dobila 2.632 GWh elektrike, sledila je nenačrtovana preventivna zaustavitev zaradi ugotovljene napake. V tem času je morala Gen energija izpadlo proizvodnjo nadomeščati z drugimi viri ali nakupi na borzi, saj ima pogodbe s kupci sklenjene vnaprej.

Gen energija ima še deset hidroelektrarn na srednji in spodnji Savi, ki so letos v primerjavi z lanskim letom imele dobro hidrologijo, ter sončne elektrarne.

Prodaja po višjih cenah

Skupina Gen energija proizvedeno elektriko trži prek Gen-I, ki se ukvarja tudi s trgovanjem z električno energijo. V letu 2021 je prodaja lastne elektrike pomenila le okoli sedem odstotkov celotne prodane elektrike skupine Gen. Lani je bil delež nekoliko večji, ker je Gen-I v času energetske krize skrčil dejavnost trgovanja.

Letos Gen-I v nasprotju z lani ni objavljal medletnega poročila o poslovanju, tako da za zdaj ni znano, kako posluje trgovski del skupine.

Gen-I je na domačem trgu sicer vlada vse letošnje leto določala najvišje prodajne cene za gospodinjstva, male poslovne odjemalce ter zavode. Del izgub iz tega naslova so, kot smo pisali, pokrili znotraj skupine, dobivajo pa tudi nadomestila iz proračuna.

Predvsem poslovni odjemalci pa plačujejo precej višje cene kot pred dvema letoma. Spomnimo, da je veliko podjetij elektriko zakupilo konec lanskega leta, ko so bile cene na borzi še vedno visoke.

So kaj vrnili v proračun?

V prvem polletju je sicer v Sloveniji veljal tudi zakon, ki je določal, da so presežni prihodki proizvajalcev električne energije prihodek proračuna. Gre za tako imenovani windfall davek, ki so ga mnoge evropske države uvedle v energetiki, bančništvu in drugih panogah, da bi proizvajalci del dobičkov zadnjih let vrnili v proračun.

Decembra lani je vlada Roberta Goloba sprejela zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, s katerim je omejila tržne prihodke proizvajalcev električne energije za tisto elektriko, ki ni prodana po reguliranih cenah.

Sprva je vlada zgornjo mejo določila pri 180 evrih za MWh, pozneje jo je znižala na 160 evrov za MWh, in določila, da je presežek prihodek proračuna. Zakon je veljal za dobave do sredine letošnjega leta.

Odgovor Gen energije, ali je skupina vračala kaj v proračun, čakamo. So pa vodilni energetiki že med letom ocenjevali, da največji proizvodni skupini, torej Gen in HSE, ne bosta plačali veliko.

S seznama zavezancev, ki ga je objavila Agencija RS za energijo (ta je zadolžena za pobiranje presežnih prihodkov), sicer izhaja, da zavezanka ni Gen energija, ampak njene proizvodne družbe, torej NEK, Savske elektrarne Ljubljana (SEL) in Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

Kot uvodoma pojasnjeno, NEK svojo elektriko dobavlja Genu po netržni ceni, ki je precej pod mejo tako imenovanih presežnih prihodkov, tako da je malo verjetno, da je morala kaj plačati.

Pričakovati pa je, da bo Gen poleg uvodoma omenjene donacije v sklad za obnovo prispeval še kaj. Vlada je namreč kot enega od virov sklada za obnovo določila dividende državnih podjetij (oziroma SDH).