Umetna inteligenca ogroža okoli 40 odstotkov delovnih mest
Umetna inteligenca bo vplivala na okoli 40 odstotkov delovnih mest, kaže nova raziskava Mednarodnega denarnega sklada.
Tudi službam, ki zahtevajo več presoje, kreativnega mišljenja in interpretacije podatkov, grozi umetna inteligenca, kaže zadnja raziskava Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V njej sklad opozarja, da bodo algoritmi vplivali na približno 40 odstotkov delovnih mest po vsem svetu.
V razvitih gospodarstvih, kot je Združeno kraljestvo, bi bil lahko odstotek prizadetih delovnih mest tudi večji, vse do 60 odstotkov. A vplivi ne bodo samo negativni, pri nekaterih poklicih utegne uporaba umetne inteligence koristiti, poročilo povzema SkyNews.
IMF v poročilu pravi tudi, da je posledice uporabe umetne inteligence na delovnih mestih težko predvideti, v družbi pa bo najverjetneje še dodatno povečala dohodkovne in premoženjske neenakosti. Spodbudila bi lahko digitalni razkorak med državami. V nasprotju z razvitimi gospodarstvi je namreč malo verjetno, da bodo v uporabo umetne inteligence (lahko) vlagala tudi gospodarstva v razvoju.
“Svet je na pragu tehnološke revolucije, ki bi lahko pospešila produktivnost, spodbudila svetovno rast cen in dvignila dohodke po vsem svetu,” je glede prihajajočega fenomena povedala izvršna direktorica IMF Kristalina Georgieva.
A nekateri bi lahko na ta račun izgubili sredstva za preživetje. Glede na poročilo bi lahko vpeljava umetne inteligence na delovna mesta ogrozila tudi dobro plačana dela, ki so tradicionalno v domeni starejših in izkušenih strokovnjakov. Mlajši sodelavci se bodo na spremembe najverjetneje lažje privadili.
Avtomatizacija in informacijska tehnologija sta vplivali na rutinske naloge, umetna inteligenca pa je nenavadna, ker lahko vpliva tudi na dobro plačane poklice, izhaja s poročila IMF.
Oblikovalci politik bi morali upoštevati večino scenarijev, v katerih umetna inteligenca poslabša splošno neenakost, je tudi prepričana Georgieva. Ob tem dodaja, da tehnologija že zdaj podžiga socialne napetosti.
