Pozabite na tihe odpovedi. Letos si zaposleni želijo jasnih navodil šefov

Sporočilo delavca delodajalcu: “Ne gre zame, zate gre.” To bi lahko bil povzetek 2. dela Poročila o digitalnih trendih dela za leto 2023, v katerem 34 odstotkov zaposlenih trdi, da morajo ugibati glede prioritet pri opravljanju svojega dela.

Kaj je tiha odpoved

Glede na omenjeno novo raziskavo svetovalne družbe Slingshot so se podjetja leta 2023 pospešeno lotila reševanja vprašanja tako imenovane tihe odpovedi, o kateri govorimo, ko je zaposleni morda kronično neangažiran pri delu in naredi le tisto minimalno, kar se od njega zahteva.

Kadar zaposleni ne opravljajo svojega dela v celoti, lahko to nevidno vpliva na zavzetost in produktivnost celotnega podjetja. Zato so se vodje problema lotili z nenehnimi preverjanji in dolgimi sestanki o stanju na posameznem področju, ki pa niso prinesli uspeha, so pa razkrili razkorak med standardom dela, ki ga vodje pričakujejo, in tem, kar zaposleni potrebujejo, da bi bili produktivni in bi dobro opravljali delo, je povedal Dean Guida, ustanovitelj Slingshota in direktor podjetja Infragistics.

Pomembnost jasnih prioritet

“Kadar zaposleni ne vedo, katere so njihove prednostne naloge, mnogi ugibajo, kaj je najpomembnejše, ali pa preprosto sami izberejo, kaj bodo naredili. To se pogosto ne ujema s predstavo vodij o tem, katere naloge imajo prednost. Zaradi tega se zaposleni potem mučijo, da dokončajo naloge ali izpolnijo roke. Vzrok za to je pomanjkanje preglednosti med ekipami ter usklajenosti glede ciljev in nalog.”

Kadar se vodje jasno uskladijo z zaposlenimi glede prednostnih nalog ciljev, so lahko mirni, da bo delo opravljeno.

Dean Guida, Slingshota

“Ko se je svet preusmeril na delo na daljavo in hibridna delovna mesta, so številne hitre izmenjave mnenj v pisarni zamenjali sestanki, dolgi 30 minut ali več. Čeprav se vodjem morda zdi, da imajo z več sestanki boljši pregled nad tem, kaj posamezni zaposleni delajo in kako uspešni so, to dejansko škodi produktivnosti zaposlenih,” dodaja Guida.

“Poleg tega se skoraj polovica zaposlenih zaradi takšnega načina počuti, kot da so pod drobnogledom. Kadar se vodje jasno uskladijo z zaposlenimi glede prednostnih nalog in zastavljenih ciljev, so lahko mirni, da bodo ključne naloge opravljene, zaposleni pa imajo avtonomijo, da cilje dosežejo na svoj način.”

Sestanki ubijajo produktivnost

Kljub stalnim preverjanjem in sestankom skoraj polovica (45 odstotkov) zaposlenih meni, da več sestankov ni prineslo večje produktivnosti. Zaradi tega se počutijo pod lupo. Prejšnje raziskave so pokazale, da 70 odstotkov sestankov zmanjšuje produktivnost in preprečuje zaposlenim, da bi se osredotočili na svoje naloge in jih opravili, skoraj polovica pa se počuti preobremenjena zaradi števila sestankov, ki se jih udeležujejo. Poleg tega imajo na novo povišani vodje skoraj tretjino več sestankov kot njihovi izkušeni kolegi. Nepotrebni sestanki lahko v velikih podjetjih odnesejo do 100 milijonov dolarjev na leto.

Nepotrebni sestanki lahko v velikih podjetjih odnesejo do 100 milijonov dolarjev na leto.

Kljub pogostejšim stikom z vodji 34 odstotkov zaposlenih pravi, da morajo pri delu še vedno ugibati o svojih prednostnih nalogah, 64 odstotkov pa, da izgubijo vsaj eno do dve produktivni uri na dan, ker nimajo postavljenih rokov. Zaposleni pravijo, da si v letu 2024 od delodajalcev zelo želijo jasno določene prednostne naloge (42 odstotkov) in postavljene roke (30 odstotkov).

Razlike v generacijah in med spoloma

Poročilo Slingshota osvetljuje, kako na produktivnost in uspešnost zaposlenih vplivajo številne stvari, ki jih pričakujejo od svojih vodij, vključno s prednostnimi nalogami, roki in količino dela, za katero so odgovorni. Poročilo razkriva tudi generacijski razkorak v načinih, kako zaposleni krmarijo skozi delovne naloge in kako vodje vodijo. Še nekaj ugotovitev iz poročila:

• Najbolj moteča prekinitev za zaposlene? Sestanki. Več sestankov ne pomeni večje produktivnosti. Četrtina zaposlenih poroča, da so zanje sestanki najbolj moteča prekinitev delovnika. Poročilo svetuje delodajalcem, naj se leta 2024 znebijo nepotrebnih sestankov. Zaposleni so preobremenjeni in brez vodenja. Zaradi tega izgubijo polovico delovnega dneva.

• Zaposleni pravijo, da so preobremenjeni in da mnogi zaradi tega izgubijo polovico dneva. Poročajo, da na njihovo produktivnost najbolj negativno vpliva preveliko število projektov ali nalog (37 odstotkov vprašanih), če ne vedo, katere so njihove prednostne naloge (25 odstotkov), in če nimajo določenih rokov (17 odstotkov). Večina zaposlenih (64 odstotkov) pravi, da izgubijo od ene do dve produktivni uri na dan, če nimajo določenih rokov, 22 odstotkov pa jih pravi, da vsak dan izgubijo od tri do štiri ure. Zato, ker morajo obenem delati na preveč projektih, 62 odstotkov zaposlenih izgubi vsaj eno do dve produktivni uri na dan, 20 odstotkov pa jih pravi, da zaradi tega izgubijo več kot tri ure.

• Več kot polovica vodij (69 odstotkov) meni, da morajo pozorno nadzorovati zaposlene, če ti ne opravljajo dela kakovostno ali se ne držijo rokov (52 odstotkov). Zaposleni pa se počutijo preveč pod drobnogledom, če jih nadrejeni prepogosto preverja (45 odstotkov) ali sklicuje nepotrebne sestanke o stanju (43 odstotkov).

• Glede na generacijo in spol se zaposleni razlikujejo v pristopu do določanja prednostnih nalog. Milenijci najpogosteje ugibajo, kakšne so njihove prednostne naloge, če jim teh nihče ne določi. Skoraj polovica (49 odstotkov) delavcev iz generacije milenijcev (27-42 let) ugiba o tem, kaj je najpomembnejše, medtem ko 33 odstotkov delavcev iz generacije Baby Boom (59 let in več) in 35 odstotkov delavcev iz generacije X + Y (43-58 let) raje izbere, kaj je treba narediti. Večina (55 odstotkov) zaposlenih iz generacije Z (18-26 let) pravi, da bi namesto tega prednostne naloge določili v pogovoru s sodelavci. Razlikuje se tudi pristop moških in žensk: 43 odstotkov žensk bi se posvetovalo s sodelavci, medtem ko 45 odstotkov moških pravi, da bi sami izbrali, kaj želijo narediti.

“Zaposleni se pogosto počutijo preobremenjene, niso prepričani o prednostnih nalogah in rokih ter se bojijo reči ne dodatnemu delu, čeprav ga imajo že tako preveč,” meni Guida. “Vodje pa se znajdejo v stiski, ko se zaposleni ne osredotočijo na najpomembnejše naloge ali zamudijo roke, ker prevzamejo preveč dela.”

Vztraja, da je vse to posledica pomanjkanja preglednosti in usklajenosti med ekipami ter tega, da zaposleni porabijo čas za tisto, kar ima po njihovem prednost, čeprav se to vedno ne ujema z širšimi cilji njihovih vodij ali podjetja. “Ko so ekipe enkrat usklajene glede istih ciljev, so zaposlenim jasne njihove prednostne naloge in pričakovani rezultati, vodje pa so lahko pomirjeni, da bodo prave stvari opravljene ob pravem času. To je tisto, kar bo zagotovilo poslovne rezultate,” je zaključil Guida.

Avtor članka je Bryan Robinson.