Sedem netipičnih poslovnih nasvetov milijarderja, ki je obogatel z ledenim čajem

Sredi 60. let prejšnjega stoletja, več deset let pred ustanovitvijo podjetja, ki se je razraslo v imperij ledenega čaja Arizona Beverages z okoli dvema milijardama dolarjev (okoli 1,8 milijarde evrov), je Don Vultaggio kot najstnik za dolar na uro delal v trgovini z živili v Brooklynu in sanjal o uspehu.

Bil je izjemno ambiciozen. Pištolo za lepljenje cen je opremil z dodatno vzmetjo, ki mu je omogočala, da je delal hitreje kot vsi drugi. Če je sodelavec zapakiral dva zabojčka, je on v tem času zanesljivo tri.

“Sedela sva tam in govoril je: ‘Nekoč mi bo uspelo,'” se spominja Al Paturzo, ki je takrat delal skupaj z Vultaggiem, zdaj pa je njegov operativni vodja. “A tega ni rekel zato, ker bi mislil, da bo zadel na loteriji ali kaj podobnega. To je bilo zaradi njegovega trdega dela.”

Najprej pivo, nato ledeni čaj

Vultaggio je zapustil trgovino in soustanovil podjetje, ki je distribuiralo in nato izdelovalo alkoholne pijače. Z visokoalkoholnim pivom je obogatel, v 90. letih prejšnjega stoletja pa se je posvetil čaju. Njegove pločevinke AriZona Iced Tea so bile drznejše (po zaslugi pastelne embalaže), večje (zaradi uporabe pločevink za pivo formata tallboy) in dostopnejše (zaradi cene 99 centov) od preostalih na trgu.

AriZona je kmalu prehitela Snapple in postala stalnica na policah po vsej državi, kar je Vultaggiu pomagalo do premoženja, ki je zdaj ocenjeno na 6,2 milijarde dolarjev (okoli 5,5 milijarde evrov).

Niti centa v tradicionalno trženje

Ključ do njegovega uspeha ni le trdo delo, temveč tudi nekonvencionalno razmišljanje. V tradicionalno trženje, kot so televizijski spoti in oglasni panoji, ne vloži čisto nič, namesto tega pa verjame, da bodo njegove pijače postale priljubljene same od sebe, če bodo dobrega okusa, privlačne in cenovno ugodne. “Najboljše oglaševanje za nas so ljudje, ki so zadovoljni s tem, kar ponujamo,” pravi. Tega pristopa se drži tudi pri svoji novi liniji izdelkov – ledenemu čaju z alkoholom, čeprav pri tem tekmuje z velikanom v tem segmentu, ki tudi veliko vlaga v oglaševanje.

Zato ni presenečenje, da se tudi večina Vultaggievih poslovnih nasvetov drugim zdi netradicionalna. V nedavnem pogovoru v pisarni svoje povsem nove, 300 milijonov dolarjev vredne tovarne v Edisonu v New Jerseyju je za Forbes povedal, kaj je po njegovem mnenju potrebno za uspeh, in predstavil svoje nasvete za mlade podjetnike.

1. Ne glede na to, kako veliko je vaše podjetje, delujte, kot da je majhno

“Na tak način dosežeš uspeh,” pravi Vultaggio. Miselnost majhnega mu je pomagala, da je od ustanovitve podjetja leta 1992 pa do danes ohranil ceno svojih znamenitih pločevink tallboy pri 99 centih. Zato mora nenehno uvajati novosti in iskati nove načine zniževanja stroškov, od povečanja hitrosti proizvodnje in dostave ponoči do tanjšanja pločevink in zavarovanja terminskih pogodb za dobavo aluminija. “Denar lahko zapravljaš ves čas, vendar boš nekoč od potrošnika zahteval, da plača račun.”

2. Pogovarjajte se z vsemi

O svojem poslovanju se ne pogovarjajte le z vodilnimi delavci, temveč z vsemi ljudmi, ki so kakorkoli povezani s podjetjem. Med delovnim dnem v Arizoni je Vultaggia težko najti, saj se nenehno sprehaja in se pogovarja z vsemi, tudi receptorjem in voznikom viličarja. Zaposleni se šalijo, da nikoli ne bi mogel sodelovati v televizijski oddaji Šef pod krinko, čeprav so ga nekoč povabili, saj pozna vse.

“Večina ljudi misli, da je ključno reševanje problemov,” pove vodja tovarne Ron Zeitoune. Vendar pravi, da se je od Vultaggia naučil, da je v resnici ključno zbiranje podatkov. “Če nimaš dobrih podatkov, ne moreš sprejeti dobre odločitve. Večina ljudi se zanaša na ljudi na visokih položajih, ki jim na daleč predstavijo problem. Don ne dela te napake. Če želi videti, kako nekaj deluje, k sebi pokliče človeka, ki se ukvarja s to stvarjo.”

3. Ravnajte tako, kot da v podjetju dela vaša družina

Vultaggio se spominja, da je pred leti obiskal svojo staro tovarno in ugotovil, da so toaletni prostori umazani, brez mila in papirnatih brisač. Spominja se, da je direktorju rekel: “To ni moj način dela. Ker če bi tukaj delale tvoja sestra, mama ali teta, bi jih to odvrnilo. Ravnati moraš tako, kot da bi tu delala tvoja družina.” Ker direktor ni poskrbel za izboljšave, ga je odpustil. Vultaggio je to filozofijo upošteval pri načrtovanju nove tovarne, pri čemer je dal prednost udobju in priročnosti zaposlenih z elementi, kot je telovadnica s stekleno steno, ki gleda na stroje.

4. Vaše delovno mesto je lahko in mora biti videti lepo

“Večina svojih stebrov ne pobarva rožnato in zeleno ter nanje ne nariše pik,” pravi Vultaggio. On to počne. Prepričan je, da ima estetika delovnega mesta izjemen vpliv na moralo zaposlenih. Zato je pri opremi prostorov, ki ponekod spominja na Disneyland in vključuje umetna češnjeva drevesa, razstavljene starinske avtomobile in vrata, poslikana s soncem, ki zahaja nad kaktusi saguaro, upošteval predloge delavcev v tovarni. Vsaka poslikava je stala 400 dolarjev. “To je dobro porabljen denar. Zaradi tega je prostor bolj domačen,” pravi Vultaggio. Tovarne so po njegovem običajno videti bolj kot zapori. Pa njegova? “Je kot umetniška galerija. Zakaj ne bi bila?”

5. Sprejmite netradicionalno izobraževanje zunaj učilnice

Vultaggio je skoraj opustil srednjo šolo. Bil je raztresen in verjetno dislektičen, imel je strašno slabe ocene. Španščino je izdelal le tako, da je prepričal učitelja, da je preveč dober učenec, da bi mu spodletelo; pravi, da je takrat spoznal, kako pomembno je biti prodajalec. Nikoli ni prebral nobene knjige. Vendar se uči vse življenje. Matematične veščine je osvojil pri delu v trgovini z živili, svojo polomljeno španščino pa je pobral na newyorških ulicah. “Ne pravim, da je šola nekaj slabega,” poudarja in ugotavlja, da je za veliko ljudi to pravi način učenja. Toda zanj? “To je bila le velika izguba časa. Kar sem se naučil zunaj šole, je bilo veliko pomembnejše od tistega, kar sem se naučil v šoli.”

6. Ne zahtevajte od zaposlenih, da naredijo nekaj, česar sami ne bi

Za Vultaggia je tipičen dan v podjetju sprejemanje pomembnih odločitev in preizkušanje okusov. Najdete pa ga lahko tudi pri pometanju, brisanju in premikanju pohištva. “Ne reče nam, naj naredimo nekaj, česar sam ne bi naredil,” pravi Amish Patel, vodja operative. Zaradi tega se zaposleni počutijo spoštovane, poleg tega pa Vultaggio dobi priložnost, da pokaže, kako želi, da se naloga opravi.

Pred meseci je nekega dne, ki so si ga zapomnili, osem ur skupaj vozil viličar, da bi ekipi pokazal, kako organizirati novo skladišče. “Ne bo vozil viličarja le do takrat, ko se bo utrudil, ampak toliko časa, da bo delo opravljeno,” pravi vodja obrata Zeitoune. “Vse bo naredil sam in nam pokazal. In tisti dan smo se naučili.”

7. Hodite s kamenčkom v čevlju

“V poslu je treba hoditi s kamenčkom v čevlju. Vsak dan, ko naredite korak, začutite ta kamenček,” pravi Vultaggio. “Spominja vas, da ničesar ne smete jemati za samoumevno.” Če vam postane preveč udobno, se boste polenili. V prodaji na drobno to lahko pomeni, da ne spremljate pozorno spreminjajočega se okusa potrošnikov.

Vultaggio trdi, da se je to pripetilo podjetjema A&P in Sears, nekoč velikima konglomeratoma, ki sta šla v stečaj. “Obnašala sta se, kot da kupci niso pomembni, in sta na police postavila napačne izdelke. Zaradi takšnega odnosa boste izpadli iz posla,” opozarja. “Konkurenca bo vedno našla pot.”

Avtorica članka je Monica Hunter-Hart.