Luksuz: koliko bomo po njem posegali letos, kje ga vse bolj ljubijo
Trg luksuznih dobrin je lani dosegel rekordno vrednost, a je padec povpraševanja v drugi polovici oklestil delnice velikanov. Kakšni so obeti za letos?
Svetovni trg luksuznih dobrin, ki poleg osebnih predmetov vključuje avtomobile, pohištvo, vina in žgane pijače ter umetnost, je leta 2023 ustvaril rekordnih 1.500 milijard evrov prihodkov. Obseg trga se je lani povečal za osem do deset odstotkov, ugotavlja tržna raziskava podjetja Bain & Company, kar kaže na (vsaj delno) odpornost luksuza proti težavnim gospodarskim razmeram.
Okoli četrtino tega zneska oziroma 362 milijard evrov je ustvaril segment, ki vključuje oblačila, modne dodatke, nakit, ure in kozmetiko. Toda s štiriodstotno letno rastjo moda zaostaja za celotnim trgom, letos pa bi lahko bila rast tega segmenta še manjša. Podobne obete ima tudi družba McKinsey, ki v analizi napoveduje 2–4-odstotno rast sektorja v 2024.
Avtorji raziskave Bain & Co. med razloge za to prištevajo slabše zaupanje potrošnikov, neugodne makroekonomske razmere na Kitajskem in neizkoriščen potencial okrevanja v ZDA. Te so krono največjega luksuznega trga lani prepustile Evropi.
Padci delnic
Manjše povpraševanje v drugi polovici lanskega leta se je odražalo tudi na delniških trgih. Delnice koncernov, ki imajo v lasti vodilne luksuzne blagovne znamke, so namreč po rasti v začetku leta v drugi polovici padale.
Francoski velikan LVMH, ki ima v portfelju modne znamke Louis Vuitton, Christian Dior in Givenchy, proizvajalca alkoholnih pijač Möet & Hennessy, draguljarja Tiffany in Bulgari, urarja TAG Heuer in kozmetično družbo Sephora, je aprila dosegel rekordno vrednotenje.
S takratno tržno vrednostjo nad 500 milijard evrov je LVMH za trenutek postal največje podjetje v Evropi, njegov lastnik Bernard Arnault pa najbogatejši Zemljan.
Konglomerat je rasel na krilih okrevanja kitajskega trga po dolgotrajnih zaprtjih zaradi pandemije. Ta optimizem se je v drugi polovici leta izpel, ko gospodarsko okrevanje Kitajske ni izpolnilo pričakovanj. Delnica LVMH je z aprilskega vrha upadla za 18 odstotkov, a leto zaključila dobrih šest odstotkov nad izhodiščem.
Še slabše je šlo Arnaultovemu glavnemu tekmecu, francoskemu koncernu Kering, ki ga vodi sin ustanovitelja podjetja François-Henri Pinault. Kering ima v lasti znamke, kot so Gucci, Balenciaga in Yves Saint Laurent. Delnica podjetja je od aprila drsela navzdol in leto zaključila okrog 17 odstotkov pod gladino.
Padec tržne vrednosti je v 2023 beležil tudi švicarski Richemont, ki se osredotoča na dragulje in ure. Najbolj prepoznavna znamka v njihovem portfelju je draguljar Cartier. Delnica je lani izgubila dobrih devet odstotkov vrednosti, z vrha v juliju pa je upadla za približno četrtino.
Svetla izjema
Med evropskimi luksuznimi velikani je popoln odpor proti slabšim gospodarskim pogojem izkazala le hiša usnjenih izdelkov Hermes. Kupci se kljub cenam, ki lahko segajo od približno osem tisoč dolarjev do več deset tisoč dolarjev, ne naveličajo kultnih ženskih torbic Birkin in Kelly, poimenovanih po igralkah Jane Birkin in Grace Kelly.
Hermes v primerjavi z mnogimi znamkami, ki so jih pokupili veliki koncerni, ostaja v dvotretjinski lasti šeste generacije družine ustanovitelja. Leta 2010 so ohranili večinsko lastništvo kljub Arnaultovemu poskusu prevzema. Potomci Thierryja Hermesa so zdaj najbogatejša družina v Evropi in tretja najbogatejša na svetu. Bloomberg njihovo premoženje ocenjuje na 150 milijard dolarjev (136 milijard evrov).
Delnica podjetja je od začetka lanskega leta vztrajno rasla in do konca leta pridobila skoraj 31 odstotkov vrednosti. Sredi decembra je dosegla rekord pri ceni 2.027 evrov za delnico. Hermes International je vreden več kot 200 milijard evrov.
Okrevanje v drugi polovici leta
V 2024 bo slika na borzah zrcalna, saj se bo previdnost kupcev luksuznih dobrin prelila še v prvo polovico leta. V drugi polovici pa analitiki in vlagatelji pričakujejo okrevanje, piše Bloomberg.
Za okrevanje v drugi polovici bo ključna rast povpraševanja na Kitajskem, ki trenutno pomeni četrtino trga osebnih luksuznih dobrin. Do leta 2030 bi lahko ta delež znašal med 35 in 40 odstotkov, ocenjujejo pri Bain & Co. Evropski in ameriški trg bosta skupaj znašala 40 odstotkov, še napovedujejo.
Nekateri analitiki menijo, da je zdaj dober čas za nakup luksuznih delnic, saj so cene nizke. Niso pa vsi prepričani, da bo res prišlo do okrevanja. Investicijski banki Morgan Stanley in JPMorga Chase sta znižali napovedi za LMVH v nevtralno, banka HSBC pa je znižala svojo napoved cen delnic za celoten sektor, še poroča Bloomberg.
V že tako precej konsolidiranem luksuznem sektorju je letos pričakovati še več prevzemov in združitev.
V 2023 je “luksuzni trg ustvarjal pozitivno rast za 65–70 odstotkov blagovnih znamk, leta 2022 pa za 95 odstotkov. Če bodo znamke želele ostati v igri, bodo morale sprejeti drzne odločitve v imenu svojih strank,” je dejala Claudia D’Arpizio, vodja oddelka za luksuz in modo pri Bain & Co.
