Slovenija prejela več kot pol milijarde evrov iz načrta za okrevanje
Slovenija je prejela plačilo drugega zahtevka za sredstva iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 536 milijonov evrov.
Evropska komisija in pristojni odbori Sveta Evropske unije so ocenili, da je Slovenija zadovoljivo izpolnila vseh 44 mejnikov drugega zahtevka za plačilo, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila. Zato ji pripada maksimalno plačilo, je sporočil urad vlade za komuniciranje.
“Vloženi trud in prizadevanja, ki jih že od samega začetka posvečamo izvajanju mehanizma v Sloveniji, so obrodili sadove. Naredili smo pomemben korak naprej. Prejem plačila drugega zahtevka je dokaz trdega dela in velika spodbuda za naprej,” je dejal predsednik vlade Robert Golob.
“Boljše popotnice za prihajajoče leto si ne bi mogli želeti,” pa je plačilo komentiral finančni minister Klemen Boštjančič. “Leto 2023 je bilo za proces izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost prelomno. Prejeli smo plačili za dva zahtevka in prilagodili načrt.”
Obenem minister opozarja, da je časovnica za koriščenje sredstev tesna. Povedal je, da bo njegovo ministrstvo skupaj z uradom za okrevanje in odpornost še naprej bdelo nad uresničevanjem mejnikov in ciljev na naslednjih obrokih za plačilo.
“Konkretni rezultati”
Bruto vrednost zahtevka je znašala 614 milijonov evrov, neto vrednost plačila pa znaša 536 milijonov evrov, so še sporočili iz vlade. Od tega je 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil.
Evropska komisija je pri končnem izračunu plačila poleg sorazmernega predplačila nepovratnih sredstev mehanizma, ki jih je Slovenija prejela septembra 2021, upoštevala tudi nedavno izplačan predujem sredstev za izvedbo ukrepov REPowerEU v vrednosti 24 milijonov evrov.
“Tako na slovenski kot na bruseljski strani je bilo vloženega veliko napora, da smo danes tukaj, kjer smo. Za vsemi temi 44 mejniki stojijo konkretni rezultati na reformah in naložbah, katerih skupni cilj je boljši jutri za vse,” je poudaril direktor urada za okrevanje in odpornost Josip Mihalic.
Izpolnjevanje ciljev
Med te mejnike vlada šteje več reform in naložb, med njimi sprejeta Zakon o oskrbi z električno energijo in Zakon o spodbujanju investicij. Sprejeta sta bila Načrt razvoja širokopasovnih omrežij 2021–2025 in Strategija razvoja kapitalskega trga. Razpisana so bila sredstva za projekte oskrbe s pitno vodo ter projekte odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Dokončani so bili tudi postopki izbora projektov za vlaganja v nastanitveno turistično ponudbo in projektov obnove objektov kulturne dediščine. Delodajalci s pomočjo evropskih sredstev za okrevanje in odpornost 700 mladim omogočajo zaposlitev za nedoločen čas.
V veljavo so stopile spremembe Stanovanjskega zakona, ki naj bi zagotovila stanovanja mladim s prilagoditvijo višine neprofitne najemnine.
Tretje leto izvajanja
Izvajanje načrta se je poleti prevesilo v tretje leto. V izvajanju so številni projekti, nekateri pa so že zaključeni.
Zaključena so bila dela na železniški postaji Domžale in na desnem tiru med Brezovico in Borovnico. Napreduje gradnja nove Veterinarske fakultete, izbran je izvajalec del za nadgradnjo Infekcijske klinike v Ljubljani. Izdano je bilo tudi gradbeno dovoljenje in objavljen razpis za prenovo osrednjega dela ljubljanske železniške postaje. Obnova slednje bo stekla v začetku novega leta.
Skupaj z današnjim plačilom je Slovenija za izvedbo načrta do danes prejela 841 milijonov evrov, še pravijo na vladnem uradu za komuniciranje. To je več kot 30 odstotkov vseh sredstev za okrevanje in odpornost, ki so državi na voljo do konca leta 2026.
Glede na napovedi porabe, ki so jih sporočila ministrstva, naj bi plačilo drugega zahtevka zadostovalo za kritje vseh nastalih projektnih stroškov v letu 2024.
