Nepremičnine na Hrvaškem: bodo Slovenci kmalu prehiteli Nemce?

Podobno kot v Sloveniji in drugod po Evropi se tudi hrvaški nepremičninski trg umirja. Promet se je v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim prvim polletjem po oceni predsednika Združenja za poslovanje z nepremičninami pri Hrvaški gospodarski zbornici (HGK) Dubravka Ranilovića na ravni države zmanjšal za devet odstotkov.

Ranilović je ob tem dodal, da so manj kupovali tako tujci kot tudi domačini.

Tujci opravijo več kot tretjino nakupov

Delež tujcev, ki kupuje nepremičnine na Hrvaškem, je kar 37 odstotkov, če pa upoštevamo le nepremičnine ob obali, je ta odstotek še višji. Število tujih kupcev se je močno povečalo v zadnjih dveh letih, ko je Hrvaška vstopila v schengen in prevzela evro.

Med tujimi kupci so na vrhu še vedno Nemci, ki pa so jih skoraj povsem ujeli Slovenci. Lani so Nemci opravili 3.580 nakupov, Slovenci pa 3.284. Daleč za njimi so na tretjem mestu Avstrijci s 1.526 nakupi.

A tudi tujci se vse bolj ohlajajo. Če so lani tuji državljani sklenili 9.515 poslov, je letos številka padla za četrtino. Po podatkih hrvaške davčne uprave so tujci do sredine decembra kupili nekaj manj kot 7.400 nepremičnin.

Razlogi za večjo previdnost tujcev pri nakupih na Hrvaškem sicer izhajajo predvsem iz gospodarskih razmer v njihovih domovinah, šele nato pa je razlog tudi rast cen na Hrvaškem, ugotavlja hrvaški Poslovni dnevnik.

"Hrvaška obala bo vedno zanimiva za Slovence"

Letošnje številke po državah še niso znane, je pa zanimiv trend razkril nepremičninski svetovalec Miro Ivanović, ki poudarja, da so se Nemci letos bistveno bolj ohladili do Slovencev.

Po podatkih Arvia, ki se ukvarja z analizo nepremičninskega trga, so Nemci v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim opravili za 25 odstotkov manj nakupov, medtem ko je pri Slovencih upad le pet odstotkov.

"Hrvaška obala bo vedno zanimiva za Slovence. Lepa obala, bližina, dostopnost, navezanost, emocionalnost," Ivanović odgovarja, kaj Slovence pritegne na Hrvaško.

Ob tem spomni, da se je izredno zanimanje med Slovenci videlo že ob dražbi hišk na Cresu propadlega ajdovskega gradbenega podjetja Primorje, kjer je bila najdražja prodana za 360.000 evrov. Hiška v naselju Stara Gavza obsega dobrih 40 kvadratnih metrov, kar nanese približno 9.000 evrov za kvadratni meter.

Kakšne so cene

Cene na Hrvaškem so v zadnjih dveh letih rasle najhitreje v Evropski uniji. Lani so v primerjavi z letom 2021 zrasle za 14,8 odstotka, kar jih je uvrstilo na sam vrh v EU.

Med prvim in drugim četrtletjem letošnjega leta pa je bila rast 3,5 odstotna. Po oceni Ranilovića zadnji podatki kažejo, da nepremičninski trg pri južnih sosedih stagnira. Po njegovem je "v prihodnjem obdobju pričakovati spremembe v trendih na hrvaškem nepremičninskem trgu".

Na hrvaški obali se povprečne cene gibljejo okoli 2.410 evra za kvadratni meter, pojasnjuje Ivanović. Cene močno poskočijo v odvisnosti od bližine morja. Za prvo vrsto ob morju se cena kvadratnega metra giblje med pet in šest tisoč evri.

"Na obali se večina poslov sklene s tujci in z gotovino, brez kredita. Lokalnim prebivalcem so nepremičnine praktično nedostopne," dodaja Ivanović.

V glavnem mestu Zagrebu je povprečna cena kvadratnega metra poskočila čez 2.600 evrov. Za primerjavo, srednja cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je bila v letošnjem prvem polletju 3.880 evrov.

Vse več zanimanja za zemljišča

Največ transakcij se na Hrvaškem opravi s stanovanji, v zadnjih dveh letih pa se je močno povečala prodaja stavbnih zemljišč, analizira Ivanović. Leta 2020 je bilo skupno prodanih 14.000 zemljišč, lani 23.000, v prvem polletju letošnjega leta pa za zdaj 11.000.

Za koliko so padle prodajne številke

Če je bilo še v marcu v Zagrebu 856 transakcij, aprila 747 in maja 856, so jesenske številke bistveno nižje. "Jesen, ki velja za enako dobro obdobje kot pomlad, je bistveno slabša. V septembru je bilo v Zagrebu sklenjenih 550 poslov in oktobra 431. Razlika je očitna," razlaga Ivanović. Med regijami, kjer je bil padec največji, je Dubrovniško-neretvanska županija.

Na upočasnitev trga je zagotovo vplivala rast obrestnih mer stanovanjskih posojil, ki so, čeprav nižje kot na mnogih drugih trgih, še vedno vplivale na oslabitev povpraševanja, tako na Hrvaškem kot v Evropski uniji.

Po mnenju predsednice strokovne skupine Združenja za poslovanje z nepremičninami Zbornice Zagreb Lane Mihaljinac Knežević imajo številni prodajalci tudi nerealna pričakovanja.

"Nabor kupcev, ki želijo ali lahko kupijo stanovanja po nerealno previsokih cenah, je v zadnjih letih 'izčrpan'," meni.