Davki, bolniške, energetika: kaj novega čaka podjetja v letu 2024

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je nedavno poudarila, da podjetja v novem letu čakajo dodatne obremenitve, ki jih prinašata zakona o zdravstvu in o obnovi, ter visoki stroški energije.

“Samo pretekli teden smo dobili za 330 milijonov evrov novih obdavčitev za prihodnje leto po zdravstvenem interventnem zakonu in zakonu o obnovi,” je sredi decembra na mesečnem srečanju zbornice z novinarji v Ljubljani dejala Nahtigal.

Kaj čaka podjetnike čez dober teden

Na GZS so kot osrednjo spremembo za Forbes Slovenija navedli, da se z novim letom za vsa podjetja ukinja subvencija in regulacija cen električne energije.

• Energetika:

Subvencionirano ceno so letos imela velika in energetsko intenzivna podjetja, medtem ko so manjša podjetja in gospodinjstva imela zamejeno ceno.

Brez izračuna so za zdaj glede posledic spremembe zaračunavanja omrežnin, ki stopi v veljavo sredi leta. A kot težavo navajajo, da podjetja ne morejo prilagajati proizvodnje novemu sistemu – nekatera delajo 24 ur, vse dni v tednu – in po prvih izračunih posameznih podjetij bi se lahko nekaterim strošek povečal do trideset odstotkov.

Omenimo tudi, kaj bo s položnicami gospodinjstev. To sta pojasnila šef Elesa Aleksander Mervar in direktorica Agencije RS za energijo Duška Godina. Država bo po njunih besedah gospodinjstva še naprej ščitila pri cenah elektrike, dvig cen bo blažila tudi z zamrzovanjem prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE+SPTE).

Tržne cene, ki so jih v tretjem tednu decembra objavili dobavitelji, so sicer precej visoke in so marsikoga neprijetno presenetile. A te cene bodo imele vpliv le na desetino porabe, tako da bo učinek na položnici ob enaki porabi razmeroma majhen.

Račun za januar tako ne bi smel biti višji za več kot nekaj evrov. Več v članku Kakšne bodo položnice za elektriko po novem letu.

• Bolniški dopust

Spremembe prinaša tudi interventni zakon v zdravstvu, ki podaljšuje kritje bolniške odsotnosti v breme delodajalca iz 20 na 30 dni.

• Čezmejno opravljanje storitev

Državni zbor je konec marca potrdil tudi novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zakon je že v veljavi, ne pa tudi del, ki črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.

Ker bo črtanje omenjene določbe zvišalo stroške delodajalcev oziroma znižalo neto prejemke zaposlenih, je bilo na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) dogovorjeno, da bo uveljavljeno s 1. januarjem 2024.

• Davek na dobiček

Zaradi obnove po poplavah se spreminja davek na dobiček pravnih oseb, a pozor: višji davek bo treba plačati šele leta 2025 na podlagi rezultatov poslovanja iz leta 2024.

Od leta 2024 do vključno 2028 bo 19-odstotno splošno stopnjo predvidoma zamenjala 22-odstotna stopnja. Razlika med obema stopnjama bo prihodek proračunskega sklada za obnovo.

Po ocenah gospodarske zbornice bo sprememba za podjetja pomenila 250 milijonov evrov dodatnih letnih stroškov.

V sklopu obnove po avgustovskih poplavah se predvideva še davek na bilančno vsoto bank – tudi ta se bo plačeval predvidoma od leta 2025 (na podlagi rezultatov poslovanja iz leta 2024) do vključno leta 2028. Finančni minister Klemen Boštjančič in predstavniki bank so se v pogajanjih dogovorili za obdavčitev v višini 0,2 odstotka bilančne vsote, kar pomeni okoli 100 milijonov letno.

Prihodki proračunskega sklada za obnovo bodo tako prihodnje leto “razmeroma nizki”, saj poleg davka na bilančno vsoto tudi prva izplačila, vezana na dvig davka od dohodka pravnih oseb, prihajajo šele v letu 2025. Obnovo bo država prihodnje leto financirala z zadolževanjem in sredstvi evropskega solidarnostnega sklada.

Več denarja si lahko Ministrstvo za finance obeta še s predlogom sprememb zakona o trošarinah. S tem želijo omogočiti dvig trošarin na tobačne izdelke in alkohol. Možnost uvedbe trošarin oziroma davka na sladke pijače še preučujejo.

• Dolgotrajna oskrba

Na vidiku so nove dajatve za kritje stroškov dolgotrajne oskrbe.

Tudi pri teh bo začetek plačevanja šele leta 2025, in sicer 1. julija. Pristojni na ministrstvu namreč pravijo, da želijo sistem in vse storitve do takrat dobro pripraviti.

Za delodajalce novosti pomenijo višji strošek za en odstotek od osnove zaposlene. Delavci in delodajalci bodo namreč plačevali vsak po en odstotek od bruto plače. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci, na primer samostojni podjetniki in kmetje, bodo plačevali dva odstotka bruto plače. Upokojenci bodo plačevali en odstotek od neto pokojnine.

Državni proračun bi v blagajno za dolgotrajno oskrbo prispeval največ 190 milijonov evrov na leto. Če proračun ne bo mogel kriti vse porabe, bodo po letu 2028 uvedli tudi doplačila storitev.

Več pojasnil o spremembah in finančnih obveznostih zakona v članku portala N1: Kakšne novosti se obetajo.

Spremembe, ki šele prihajajo

V prihodnjem letu pa lahko vlada Roberta Goloba pripravi tudi druge obremenitve, ki jih nismo navedli. V pripravi je pokojninska reforma. Premier za prvo četrtletje prihodnjega leta napoveduje tudi davčno reformo – ta lahko vzpostavi davek na nepremičnine.

V veljavo je letos že stopila novela o delovnih razmerjih, ki se precej dotika podjetij. Malo delavsko ustavo so socialni partnerji neuspešno usklajevali od decembra lani in je na delodajalski strani sprožila številne kritike. Ob določbah evropskih direktiv, kot je petdnevni oskrbovalski dopust, prinaša še ukrepe za zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja.

Več o spremembah zakona o delovnih razmerjih v članku Mala delavska ustava stopila v veljavo.