Bliskovita postavitev novega šefa Uniorja

Potem ko je konec novembra sedanji predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik sporočil, da se ne bo potegoval za še en mandat na čelu zreškega proizvajalca orodij ter odkovkov in ojnic za avtomobilsko industrijo, je nadzorni svet sprožil postopke imenovanja njegovega naslednika.

Čeprav Hrastniku mandat poteče konec maja prihodnje leto, je bilo novo ime znano v pičlih dveh tednih. To je postal Robert Vuga, nekdanji izvršni direktor Adrie Airways in Adrie Airways Tehnika, ki je zadnja leta zaposlen v nemški skupini E.G.O. Ta je lastnica Ete Cerkno, ki jo je Vuga vodil do letošnjega junija, ko je postal operativni vodja za mehatroniko, debeloplastno tehnologijo in plin v skupini E.G.O.

Vuga je tudi nekdanji sodelavec in prijatelj finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki naj bi imel v mandatu te vlade skupaj z Žigo Debeljakom vodilno vlogo pri kadrovanju v državnih podjetjih.

Edini kandidat

Vuga je bil v začetku julija imenovan v nadzorni svet zreške družbe in postal tudi član kadrovske komisije nadzornega sveta.

Konec novembra se je nadzorni svet seznanil z informacijo trenutnega predsednika uprave Hrastnika, da ne bo kandidiral za nov mandat (trenutni se mu izteče maja prihodnje leto) in takoj kadrovski komisiji naložil, naj določi pogoje za novega predsednika uprave in postopek izbora.

Teden dni pozneje, 5. decembra, so nadzorniki pod vodstvom Vuge potrdili metodo direktnega osebnega povabila in kadrovski komisiji naložili, da naredi izbor kandidatov.

Med člani komisije naj bi se pojavila ideja, da bi moral kandidirati Vuga. Kdo jo je dal, ni znano, je pa na podlagi te pobude na seji kadrovske komisije njena predsednica Katja Potočar, sicer odvetnica, kot najprimernejšega kandidata predlagala Vugo. Ta je bil tako tudi edini povabljeni kandidat.

Vuga je takrat izstopil iz kadrovske komisije, pred sejo, na kateri so prejšnji teden odločali o njegovem imenovanju, pa tudi iz nadzornega sveta družbe.

“G. Roberta Vugo smo spoznali skozi njegovo delo v nadzornem svetu ter se seznanili z njegovimi bogatimi mednarodnimi izkušnjami pri vodenju v različnih podjetjih,” v nadzornem svetu odgovarjajo glede razlogov, zakaj so izbrali Vugo in zakaj je bil edini kandidat.

Na vprašanje, ali je Vuga v tako kratkem času pripravil, predstavil in zagovarjal program dela, kot je običajno za kandidacijske postopke v največjih državnih podjetjih, so nam v nadzornem svetu odgovorili, da “se je predstavil z motivacijskim pismom, v katerem je predstavil svoj pogled na strategijo in vodenje družbe”. Odgovarjal je tudi na vprašanja članov nadzornega sveta, ki so ga na koncu soglasno podprli. To naj bi bil tudi pogoj Vuge, da prevzame položaj.

Ministrov prijatelj

Vuga je sicer dolgoletni prijatelj finančnega ministra Klemna Boštjančiča.

Ko so leta 2011 banke pomoč prezadolženi Adrii Airways pogojevale z zamenjavo vodilnih Tadeja Tufka in Marjana Ravnikarja, sta ju zamenjala Boštjančič in Vuga. Ta danes zanika, da bi kdorkoli vplival na odločanje nadzornega sveta o novem vodstvu Uniorja.

“Ne s strani finančnega ministra ne s strani Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni bilo vmešavanja v postopek izbora,” nam je dejal Vuga.

Širitev uprave s finančnikom?

Ob Vugi bo v upravi Uniorja še naprej sedel Branko Bračko, ki ima mandat do leta 2027. Neuradno pa bi lahko upravo še razširili. Po statutu je lahko največ štiričlanska.

Predvidoma bi lahko imenovali še člana uprave za finance. Mali delničarji zreške skupine, ki letos pričakuje nekajodstotno rast prodaje in tudi dobičkonosnosti, so pred poletno menjavo nadzornikov kritizirali način, kako sta uprava in nadzorni svet izpeljala refinanciranje okoli 60-milijonskega dolga. Očitali so jim celo, da so opustili dolžno skrbnost.

Delničarji so namreč trdili, da so na potrebo po reprogramu opozarjali že pred dvema letoma, v času nizkih obrestnih mer, uprava pa je dogovor z bankami sklenila šele letos – v času, ko so se obrestne mere že močno dvignile. Okoli 95 odstotkov posojil je vezanih na spremenljivo obrestno mero. Tako je družba poleti za dolg po navedbah malih delničarjev plačevala najmanj 7,35-odstotne obresti, kar letos močno najeda njen dobiček. V prvih devetih mesecih je imela družba 6,2 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je lani v istem obdobju znašal 10,4 milijona evrov, kot glavni razlog pa je uprava navedla višje stroške financiranja.

Zreško podjetje se želi razdolžiti tudi s prodajo naložb. Pred dnevi so nadzorniki upravi dali soglasje za podpis pogodbe o skupnem nastopu pri prodaji poslovnih deležev v družbi Štore Steel, ki naj bi ga izpeljali skupaj s solastniki – podjetjema Kovintrade in Dinos ter družbo pooblaščenko Železar Štore.

Prav tako že teče nov poskus prodaje turistične divizije Unitur, ki je od leta 2017 izločena v samostojno podjetje in upravlja zdravilišče Terme Zreče ter smučarski center na Rogli. V zadnjih letih je Unior podjetje dvakrat poskušal prodati, a je postopek prekinil – prvič zaradi epidemije, drugič po začetku vojne v Ukrajini. Septembra je znova začel zbirati ponudbe.