Spremembe pri omrežnini: ali bomo res morali kuhati ponoči?

Država bo gospodinjstva prihodnje leto še naprej ščitila pri cenah elektrike, dvig cen bo blažila tudi z zamrzovanjem prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE+SPTE).

Tržne cene, ki so jih ta teden objavili dobavitelji, so sicer precej visoke in so marsikoga neprijetno presenetile. A te cene bodo imele vpliv le na desetino porabe, tako da bo učinek na položnici ob enaki porabi relativno majhen.

Račun za januar tako ne bi smel biti višji za več kot nekaj evrov. Več v članku Kakšne bodo položnice za elektriko po novem letu.

Kot je dejal Mervar, so imela slovenska gospodinjstva letos v prvem polletju po podatkih Eurostata pete najnižje cene elektrike. “Imeli smo nerealne cene, prihaja obdobje, ko bomo imeli realno ceno,” je dejal.

Negospodinjski odjemalci so imeli deseto najnižjo ceno. Cene so bile, kot je dejal, malenkost pod evropskim povprečjem in nižje kot pri sosedih.

Gospodinjstva so v 2021 plačevala 13. najnižjo omrežnino, negospodinjski odjemalci pa tretjo najnižjo omrežnino, je dejal Mervar.

Trenutni datum je 1. julij prihodnje leto, vir z resornega ministrstva za okolje, podnebje in energijo pa dopušča možnost, da se bo zgodil še kakšen zamik.

Spremenil se bo način obračunavanja omrežnine, ki predstavlja približno tretjino zneska na položnici. Ta je odvisen od priključne moči in porabe energije.

Do zdaj smo poznali zgolj višjo in nižjo tarifo. V prihodnjem letu se nam obetajo dve sezoni in pet časovnih blokov.

Država želi z novim načinom obračunavanja omrežnine za električno energijo spremeniti naše navade in iz nas, pasivnih porabnikov elektrike, narediti aktivne odjemalce, ki bodo porabo prilagajali potrebam in omejitvam vse bolj obremenjenega elektroomrežja.

“Ne bo nam treba kuhati ponoči, uporaba opekača za kruh nas ne bo udarila po žepu in obračun omrežnine sam po sebi ne prinaša dviga omrežnine. Za gospodinjstva bodo celoletni stroški omrežnine celo nekoliko nižji,” je napovedala Godina.

Omrežnina bo po zagotovilih agencije še v letih 2024, 2025, 2026 enaka kot letos. Po besedah Godine je to posledica interventnega zakona, saj je vlada kljub izrazitemu povišanju stroškov elektrooperaterjev, predvsem iz naslova višje cene električne energije za izgube v sistemu, zagotovila drugi vir za njihovo pokrivanje vse do leta 2026.

Pričakovati pa je spremembe v mesečni razporeditvi, ki je zdaj enakomerna: po novem bo v zimskih mesecih omrežnina višja, v poletnih pa (ob enaki porabi) nižja.

Izračuni agencije kažejo, da bo značilni gospodinjski odjemalec s porabo okoli štiri tisoč kilovatnih ur (kWh) prihodnje leto, ko bomo imeli pol leta zdajšnji sistem, pol leta pa novega, plačal približno odstotek manj omrežnine kot letos. Približno enak učinek naj bi bil tudi pri malih poslovnih odjemalcih. Če bi nov obračun omrežnine veljal celo leto, bi ta odjemalec na letni ravni, ob nespremenjeni rabi omrežja, plačal 11,91 evra oziroma pet odstotkov manj omrežnine kot letos, so izračunali na agenciji. Podrobneje na spodnji grafiki.

To so podatki, ki izhajajo iz pravnomočnih odločb agencije. Godina je opozorila, da so v izračun vključeni načrtovani stroški, ki se potem v odvisnosti od realizacije pri elektrooperaterjih lahko delno spremenijo. “Ampak okvir teh stroškov je približno tak, kot je navedeno,” je dodala.

Dolgoročno se pričakuje znaten dvig omrežnine.

Kot je pred meseci po pisanju N1 ocenila Agencija RS za energijo, se bo ta, če upoštevamo dinamiko naložb, kot jo predvideva razvojni načrt sistemskega operaterja, v desetih letih dvignila za 80 do 100 odstotkov.

“Omrežnina ne bo edini strošek, ki se bo povišal,” so takrat oceno agencije za N1 komentirali na resornem ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Omrežnina se izračuna glede na stroške, ki jih imajo operaterji z omrežjem.

Mervar je navedel naslednje razloge, ki bodo v prihodnje vodile v dvigovanje omrežnine:

1. Poraba elektrike v gospodinjstvih se povečuje, je dejal Mervar, operaterji pa zaradi sončnih elektrarn in neto meritev ne vedo natančno, za koliko. Ker je priključna moč elektrarn septembra presegla 1 gigavat (GW), pa sam ocenjuje, da je poraba gospodinjstev za več kot 10 odstotkov večja kot leta 2019. Tudi poraba v javnem sektorju ne pada, medtem ko se v industriji zmanjšuje.

2. Splošen dvig cen zaradi višjih stroškov dela, materiala itd.

3. Zeleni prehod in potrebne naložbe. “Zelenega prehoda za ta denar, ki ga za omrežje plačujemo danes, ne bo. Ga ne more biti.” Po besedah Mervarja bodo tudi velike potrebe elektrodistribucij po vlaganjih v omrežje zaradi same metodologije izračuna omrežnine te samodejno “rinile navzgor”. Po ocenah Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (Sodo) bodo distribucije v 10 letih morale vložiti okoli 4 milijarde evrov.

4. Kritičen je do poslovnežev s področja zelenega prehoda, ki radi govorijo o omrežju kot hranilniku, o samooskrbi z OVE – ob vsem tem omrežje še vedno potrebujemo. “Manjša kot je poraba elektrike ob enakih stroških omrežja, večja bo omrežnina.”

5. Višje veleprodajne cene električne energije vplivajo pri istih količinah na višje stroške izgub na prenosnem omrežju in izravnave. Za uravnavanje cen med drugim Eles uporablja hranilnike podjetja NGEN – o tem, koliko to stane, na tej povezavi.

6. Morebitne nove dajatve. “Nemci so imeli lani zaradi svoje energetske politike 3,5 milijarde evrov stroškov, ker zaradi omejitev omrežja trgovec ni mogel prenesti kupljene elektrike (na primer iz Nemčije v Francijo), zaradi česar je moral operater zagotoviti v Franciji to isto proizvodnjo. To bi lahko postalo veliko breme za naše operaterje, je dejal.

Godina je dejala, da krožijo nekateri izračuni nove omrežnine, ki upoštevajo zgolj uporabo časovnega bloka 1, ki je najdražji.

A ta blok v dela prostih dnevih in v nižji sezoni ne nastopi, nastopi pa v obdobju, ko je omrežje najbolj obremenjeno – v štirih zimskih mesecih ob delavnikih. Zato bo omrežnina za vse odjemne skupine v tem obdobju višja.

“V obdobju nižje sezone, torej preostalih osem mesecev, pa bodo stroški omrežnine nižji, kar v naslednjih dveh letih na letnem nivoju pomeni, da bodo za gospodinjstva ob nespremenjenih navadah praviloma enaki oziroma celo nekoliko nižji,” je danes dejala direktorica agencije.

Godina trdi, da ni razloga za skrb.

Dogovorjena moč, na kateri temelji obračun omrežnine v posameznem časovnem bloku, bo določena na podlagi naših navad, na podlagi treh največjih konic porabe v zadnji višji sezoni.

“Gospodinjstvom v naslednjih dveh letih ne priporočamo spreminjanja dogovorjene moči, saj jim bo tako zagotovljeno dveletno prehodno obdobje, v katerem bodo lahko spremljali porabo, informirani bodo o morebitnih prekoračitvah in s tem povezanimi dodatnimi stroški, ki pa jim ne bodo zaračunani,” je dejala Godina.
 
Znatna in dolgotrajnejša preseganja dogovorjene moči, še posebej v časovnem bloku 1, pa lahko pomembneje povišajo naše stroške, je dejala.

Agencija bo v prehodnem obdobju spremljala učinke prenove obračuna in po potrebi sprejemala tudi druge potrebne ukrepe, je napovedala Godina.