Padajoča inflacija krepi stave za zgodnje nižanje obrestnih mer ECB
Trgi pričakujejo prvo znižanje že v marcu, predsednica ECB Christine Lagarde pa bo napoved banke predstavila naslednji četrtek.
Inflacija v evrskem območju je novembra skoraj že dosegla ciljno raven dveh odstotkov. Po oceni denarnih trgov to pomeni, da bi lahko Evropska centralna banka (ECB) pričela s sproščanjem monetarne politike že v marcu, piše Bloomberg.
Do konca leta naj bi se zvrstilo šest znižanj za četrt odstotne točke, kar bi depozitno obrestno mero ECB s štirih spustilo na 2,5 odstotka.
Poleg inflacije, ki je novembra znašala 2,4 odstotka, je stave podkrepil komentar jastrebovske članice Izvršilnega odbora ECB Isabel Schnabel, ki običajno zagovarja višje obrestne mere. Ta je padec inflacije opisala kot “izjemen” in dejala, da so nova višanja obrestnih mer “malo verjetna.”
Izvršilni odbor ECB bo na zasedanju 14. decembra odločal o monetarni politiki. Predsednica banke Christine Lagarde bo po zasedanju poleg odločitve predstavila tudi dolgoročno napoved banke, ki bo segala do leta 2026.
Pred novembrskimi podatki je centralna banka evrskega območja predvidevala, da bo inflacija v 2024 znašala 3,2 odstotka. Na ciljno raven naj bi se vrnila šele leta 2025. ECB se je sicer na visoko inflacijo odzvala z desetimi zaporednimi dvigi obrestnih mer, kar je ključne mere pripeljalo na najvišjo raven od finančne krize leta 2008.
Tokrat korak pred Fedom?
Napoved gibanja obrestnih mer je v luči nižje inflacije popravila tudi Deutsche Bank. Prvo nižanje sedaj pričakujejo v aprilu, ne v juniju. Podobno ocenjujejo tudi pri Goldman Sachs.
“Glede na najnovejše podatke o inflaciji in ton uradnih komentarjev se bojimo, da smo bili preveč plašni,” so v sredo v poročilu strankam zapisali ekonomisti Deutsche Bank. “Tveganje so zdaj zgodnejši in večji rezi ter ECB, ki se je bolj sposobna ločiti od Feda.”
Če se popravljene napovedi uresničijo, bi bila ECB prva med večjimi centralnimi bankami, ki bo začela z monetarnim sproščanjem. Ameriška centralna banka Federal Reserve naj bi po napovedih z nižanji začela maja. V letu 2024 naj bi obrestne mere znižala za 125 bazičnih točk, še piše Bloomberg.
Vseeno odločevalci pri ECB ne želijo podcenjevati inflacije, kot se je zgodilo v decembru 2021. Takrat se je na napovedi o pospeševanju inflacije prvi odzval Fed, ECB pa je z dvigi čakala sedem mesecev, kar so ekonomisti ocenjevali kot prepozno reakcijo.
