ECB prekinja niz dvigov obrestnih mer
Evropska centralna banka (ECB) prekinja niz dvigovanja obrestnih mer. Osrednja obrestna mera je sicer na najvišji ravni od obdobja pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo.
Ključne obrestne mere v evrskem območju so po današnjem srečanju Sveta Evropske centralne banke (ECB) ostale nespremenjene.
S tem centralna banka prekinja niz, ki traja od julija lani. Od takrat do danes je ECB ključne obrestne mere dvignila desetkrat zapored, kar je privedlo do rekordnega zaostrovanja denarne politike na stari celini.
ECB je obrestne mere nazadnje dvignila septembra. Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja od takrat znaša 4,5 odstotka, depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, pa štiri odstotke, kar je najvišje od uvedbe evra leta 1999.
Več vodilnih predstavnikov ECB – tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle –, je pred današnjo sejo nakazalo, da bi trenutna obrestna mera lahko bila končna raven v tem ciklu dvigovanja.
Svet ECB je sicer gostovala v Atenah.
Inflacija v evroobmočju se umirja, drugače je v Sloveniji
ECB je z višanjem obrestnih mer poskušala ukrotiti visoko inflacijo, ki se počasi vendarle umirja. Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat septembra zabeležilo 4,3-odstotno inflacijo. Še mesec prej je inflacija presegala pet odstotkov, lani pa se je gibala malo pod desetimi odstotki.
Medtem se Slovenija po lestvici držav evrskega območja z največjo rastjo cen pomika navzgor.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo z drugimi državami, je bila septembra v Sloveniji 7,1-odstotna. Višjo inflacijo od Slovenije imata le Slovaška (8,9 odstotka) in Hrvaška (7,3 odstotka). Prejšnji mesec je imelo višjo inflacijo pet držav.
Tudi zadnji podatki Statističnega urada RS (Surs) kažejo, da se je letna inflacija v Sloveniji septembra okrepila z avgustovskih 6,2 odstotka na 7,5 odstotka. K letni rasti so največ prispevale cene hrane.
Rahljanja denarne politike še ni pričakovati
V Evropi se kopičijo skrbi, da bi inflacijo lahko znova pognale podražitve surovin zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu.
Inflacijske pritiske v evroobmočju spremlja še slabenje gospodarske dejavnosti, kar naj bi bil še en od razlogov, zakaj ECB ne bo nadaljeval z dvigi obrestnih mer.
Rahljanja denarne politike kljub slabim kratkoročnim obetom ni pričakovati, piše STA, se bo pa osrednji organ evrske denarne politike očitno bolj posvetil zmanjševanju napihnjene bilančne vsote.
