Načrti za veliko prenovo Kemijskega inštituta pripravljeni: kakšna je časovnica
Kemijski inštitut je skupaj z Zbornico za arhitekturo zaključil javni natečaj za prenovo svojega območja. Kaj vse zajema prenova in kako bo videti Kemijski inštitut po njej?
Letos se bo začela prenova Kemijskega inštituta – najprej bo na vrsto prišel projekt Centra odličnosti za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT).
Projekt je razdeljen v več faz, za zdaj pa so pridobili 30 milijonov evrov za gradnjo in prvih šest let delovanja CTGCT. V njem bodo razvijali nove, personalizirane načine zdravljenja.
Na ta način želijo – v sodelovanju z zdravniki ter pacienti z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji – omogočiti hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja. Projekt bo financiran na podlagi evropskega razpisa Widening – Teaming for Excellence.
“Gre za pomembno shemo Evropske komisije v okviru programa Obzorje Evropa (Horizon Europe), namenjenega raziskavam in inovacijam, ki ga delno financira tudi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije,” so podporo projektu komentirali na Kemijskem inštitutu, drugem največjem raziskovalnem centru pri nas.
Rešitev iskali z arhitekturnim natečajem
Kemijski inštitut ima ob tem v načrtu tudi celovito ureditev kompleksa na Hajdrihovi ulici v Ljubljani, nasproti kopališča Kolezija. Oktobra leta 2022 je na ljubljansko občino vložil lokacijsko preveritev za območje; mestni svetniki so jo potrdili.
Med drugim so načrtovani odstranitev obstoječih objektov, rekonstrukcija dela glavne stavbe ter novogradnja s podzemno garažo, vključno z ureditvijo pripadajočih zunanjih in prometnih površin.
Za arhitekturno rešitev so izvedli javni natečaj skupaj z zbornico za arhitekturo, ki se je zaključil konec decembra.
Med sedmimi rešitvami je zmagala ideja Tomaža Krušca, Lene Krušec, Vida Kurinčiča, Neže Novak, Kristjana Nemca, Lenarta Piana in Timoteja Resnika.
“Z naborom prispelih natečajnih rešitev smo zadovoljni, saj gre za zelo kompleksen projekt umestitve novega objekta in povezavo z obstoječimi objekti, ob upoštevanju zahtev za laboratorijske prostore,” ocenjujejo na Kemijskem inštitutu.
Porušili bodo nekdanjo stavbo FKKT
Med večjimi novostmi je načrtovana rušitev stavbe, v kateri so bili včasih prostori Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT), ki meji na Teslovo ulico. Objekt je bil do leta 2017 v solastništvu s FKKT, nato pa ga je Kemijski inštitut odkupil, vendar ni bil v uporabi.
Objekt je v izrazito slabem stanju, saj so kletni prostori slabo hidroizolirani, posledično pa so vdori podtalnice oziroma meteorne vode stalnica, so v pobudi za lokacijsko preveritev zapisali na Kemijskem inštitutu.
Na delu območja, kjer trenutno še stoji stavba FKKT, je načrtovan novi center CTGCT. “Začetek prenove in dozidave predvidevamo konec leta 2024, zaključek prve faze projekta pa ocenjujemo v dveh letih,” časovnico projekta pojasnjujejo na Kemijskem inštitutu.
Več faz projekta
Celotna prenova območja Kemijskega inštituta v naslednjih fazah pomeni še dograditev drugega dela na območju odstranjene stavbe FKKT in dvorišče na severovzhodni strani kompleksa. Ob tem je v drugi fazi predvidena tudi povezava z objektom, zgrajenim v prvem sklopu. Pod objektom je načrtovana garažna hiša s stotimi parkirnimi mesti.
Prenova predvideva tudi prestavitev kuhinje in jedilnice iz 3. nadstropja prizidka v pritlično etažo novega objekta drugega sklopa. Načrtovana je še vzpostavitev laboratorijev in pisarn na stari lokacije kuhinje in jedilnice ter v preostalem delu novogradnje drugega sklopa.
Za zdaj ima Kemijski inštitut zaprto finančno konstrukcijo za prvo fazo prenove. Skupna ocenjena vrednost projekta je 49 milijonov evrov z davkom na dodano vrednost, vendar je trenutna ocena le informativne narave.
“Na končno vrednost investicije bo, poleg cen na trgu, v času izvedbe posamezne faze vplivala tudi končna arhitekturna rešitev, do katere bomo z izbranim arhitekturnim birojem prišli v času projektiranja,” odgovarjajo na Kemijskem inštitutu.
Na Viču že 71 let
Kemijski inštitut je na zdajšnji lokaciji na Hajdrihovi ulici v Ljubljani že od leta 1953, glavna stavba pa je bila zgrajena po načrtih arhitekta Benjamina Svetine. V preteklosti je bilo več idej o preselitvi inštituta, največkrat pa se je pojavljala ideja o selitvi na Brdo.
Po letu 2013, ko so znotraj trenutnega območja zgradili Preglov raziskovalni center in postavili transmisijski elektronski mikroskop, ki velja za enega najbolj sodobnih v tem delu Evrope, je postalo jasno, da selitev ne bo mogoča, saj bi bila finančno zelo draga. Skupna investicija v zgradbo in raziskovalno opremo je takrat znašala 15 milijonov evrov, v 80 odstotkih pa je bila financirana iz evropskih sredstev.
V prenovi je predvidena tudi rekonstrukcija nekaterih delov glavne stavbe, pri čemer bi ohranili vhodni del s stopniščem, avlo in predavalnico, južne fasade in del notranjosti vzhodnega trakta. Pri prenovi morajo tudi upoštevati smernice Zavoda varstvo kulturne dediščine.
