Kako so letos naftni velikani postali še večji

Štirje ameriški naftni velikani – Exxon Mobil, Chevron, Occidental Petroleum in Conoco Phillips – so letos opravili za okrog 135 milijard dolarjev prevzemov (121 milijard evrov), piše Reuters. Pri konsolidaciji v industriji, ki se osredotoča na Permski bazen, so se velika podjetja naslonila na svoja visoka vrednotenja.

Kaj vse so kupovali

Med večjimi posli je letos odmeval Exxonov oktobrski prevzem podjetja Pioneer Natural Resources za 59,5 milijarde dolarjev (56 milijard evrov). Novembra je družba za slabih pet milijard dolarjev (4,3 milijarde evrov) kupila še Denbury Inc., ki upravlja z naftnimi polji v Skalnatem gorovju oziroma ploščadmi v Mehiškem zalivu.

Konec oktobra je Chevron za 53 milijard dolarjev (50 milijard evrov) kupil družbo Hess. Ta je prisotna predvsem v Mehiškem zalivu in Gvajani. Že avgusta je velikan prevzel PDC Energy za 6,2 milijarde dolarjev (5,6 milijarde evrov) in s tem ustvaril največje naftno podjetje v zvezni državi Colorado.

Decembra je sledila še novica, da Occidental Petroleum za 12 milijard dolarjev (11 milijard evrov) kupuje CrownRock. S pridobitvijo 94 tisoč hektarjev v največjem nahajališču Permskega bazena, imenovanem Midland, bo Occidental povečal svojo proizvodnjo tam za 170 tisoč sodov na dan.

ConocoPhillips je v oktobru zaključil prevzem naftnega polja Surmont v Kanadi. To se nahaja v zvezni državi Alberta, kjer nafto pridobivajo iz bituminoznega peska. Ta način proizvodnje sicer velja za enega najbolj okolju neprijaznih. Za 50-odstotni delež, s katerim so v celoti konsolidirali lastništvo, je ameriški velikan plačal 2,7 milijarde dolarjev (2,4 milijarde evrov) podjetju TotalEnergies EP Canada.

Okrepitev v Permskem bazenu

Permski bazen v zahodnem Teksasu in Novi Mehiki je največje črpališče nafte v ZDA. V njem s pomočjo sodobnih hidravličnih metod nafto pridobivajo iz skrilavca (shale oil). Štirje velikani bodo z letošnjimi nakupi obvladovali skoraj 60 odstotkov tamkajšnje proizvodnje.

Do konca leta 2027 naj bi celotno nahajališče proizvajalo okrog sedem milijonov sodov nafte na dan. Od tega bo vsako izmed štirih podjetij proizvedlo vsaj en milijon sodov na dan, še poroča Reuters. ZDA so največja proizvajalka nafte na svetu, a niso članica združenja izvoznic OPEC. Večino nafte namreč porabijo doma.

ZDA proizvedejo dobrih 14 odstotkov svetovne nafte. Septembra letos je proizvodnja znašala več kot 13 milijonov sodov na dan. Dobrih 55 odstotkov domače proizvodnje prihaja iz zveznih državah Teksas in Nova Mehika, v katerih je Permski bazen, po podatkih ameriške agencije za energetske informacije.

Prevzemi z delnicami, ne denarjem

Naftna podjetja so večino omenjenih prevzemov opravila z menjavo delnic, ne z denarjem. V obdobju visokih obrestnih mer so bili tovrstni prevzemi v naftni industriji bolj privlačni za vlagatelje kot denarne naložbe v projekte obnovljivih virov, je za Reuters dejal Andre Gan, partner v odvetniški pisarni Wong in partnerji.

Velikani so pri prevzemih izkoristili letošnjo rast svojih delnic. S tem so ohranili močno bilanco stanja, v primeru, da pride do padcev cen nafte. Exxon na primer sedi na približno 33 milijardah dolarjev gotovine. To je več kot šestkrat več od zneska, ki ga je imel pred štirimi leti, piše Reuters.

V zadnjih dveh letih se je svetovno povpraševanje po nafti vsako leto povečalo za okrog 2,3 milijona sodov na dan. To je skupaj z omejeno ponudbo zaradi rezov v proizvodnji držav članic OPEC+ ohranjalo visoke cene nafte.

Pomemben razlog za konsolidacijo je tudi v tem, da velika podjetja iščejo poceni vire proizvodnje.

Rast proizvodnje naj bi se po oceni družbe Wood Mackenzie v prihodnjih petih letih upočasnila na 250 tisoč sodov na dan, saj bodo podjetja v sektorju skušala okrepiti denarni tok, raje kot proizvodnjo. Pričakovan zeleni prehod bi namreč lahko znižal svetovno porabo fosilnih goriv, kar bi največji pritisk ustvarilo na podjetja z visokimi stroški proizvodnje.

Cene nafte naj bi bile v letu 2024 sicer stabilne. V letu 2022 je bila povprečna cena nafte 99 dolarjev za sod, letos pa 83 dolarjev. Prihodnje leto se bodo cene gibale med 70 in 90 dolarji za sod, ocenjujejo analitiki.