Intelu milijarde za postavitev mega tovarne v Izraelu

Intel bo od izraelske vlade prejel 3,2 milijarde dolarjev (2,9 milijarde evrov), ki bodo namenjeni postavitvi nove tovarne čipov na jugu Izraela.

Gre za največjo naložbo zasebnega podjetja v tej bližnjevzhodni državi doslej, poroča Reuters. Gradnja nove tovarne bo stala kar 25 milijard dolarjev oziroma 22,6 milijarde evrov.

Novica prihaja v času, ko Izrael ostaja v vojni s palestinskim gibanjem Hamas, ki je 7. oktobra izvedel nepričakovan napad judovsko državo. Prav tako gre za ogromen izkaz podpore velikega ameriškega podjetja in velikodušno ponudbo izraelske vlade. In to v trenutkih, ko je Washington okrepil pritisk na Izrael, naj ta sprejme ukrepe, ki bi v čim večji meri zmanjšali trpljenje civilistov v Gazi.

Načrti za širitev lokacije Kiryat Gat, kjer Intel že ima tovarno čipov, ki je od Gaze oddaljena le slabih 42 kilometrov, so “pomemben del Intelovih prizadevanj za odpornejšo globalno dobavno verigo, medtem ko podjetje izvaja in načrtuje naložbe v proizvodnjo še v Evropi in ZDA,” razlagajo pri Intelu.

Ponovna vzpostavitev prevlade

Američani so pod vodstvom trenutnega izvršnega direktorja Pata Gelsingerja v gradnjo tovarn na treh celinah vložili že več milijard dolarjev. S tem želijo obnoviti svojo prevlado na področju proizvodnje čipov in dodatno konkurirati trem glavnim rivalom; AMD, Nvidii in Samsungu. Nova tovarna v Izraelu je tako zadnja v vrsti naložb Intela v zadnjih letih.

“Podpora izraelske vlade bo … zagotovila, da bo Izrael ostal svetovno središče polprevodniške tehnologije in talentov,” je novico komentiral podpredsednik Intela Daniel Benatar.

Intel sicer že dolga leta drži primat med proizvajalci čipov za osebne računalnike, a mu konkurenca vse bolj diha za vrat. Na to področje se podajata Nvidia in AMD, ki bi lahko čipe za osebne računalnike prodajala že leta 2025. Podjetji bi se tako pridružili Qualcommu, ki od leta 2016 izdeluje čipe za prenosne računalnike s tehnologijo Arm.

Spomnimo tudi, da je Intel leta 2016 celo presegel 80 odstotkov svetovnega trga centralnih procesorjev (central processing unit – CPU), nato pa mu je delež začel vztrajno odžirati AMD. Po podatkih podjetja Mercury Research, ki spremlja trg polprevodnikov in drugih računalniških komponent, je Intel v drugem letošnjem četrtletju imel okoli 68-odstoten tržni delež, medtem ko je AMD predstavljal skoraj 32 odstotkov.

Daljši postopek zaradi podrobne analize

Intel, ki v Izraelu zaposluje nekaj manj kot desetino svoje svetovne delovne sile, je od te države v zadnjih petdesetih letih že prejel okoli dve milijardi dolarjev (1,8 milijarde evrov) nepovratnih sredstev za druge tamkajšnje obrate, navaja Reuters.

Po besedah Ofirja Yosefija, namestnika generalnega direktorja izraelskega urada za naložbe, je Intel izbral višjo subvencijo in davčno stopnjo, namesto ponudbe za nižjo subvencijo in nižjo davčno stopnjo.

Za medije pojasnjuje tudi, da je postopek trajal več mesecev, saj sta bila za tako obsežno subvencijo potrebna pregled in analiza, ali je subvencija ekonomsko upravičena. Kot dodaja, je bilo ugotovljeno, da bo imel Izrael velike davčne in gospodarske koristi.

Intel, katerega naložba bo trajala kar pet let, bo plačeval 7,5-odstotno davčno stopnjo za pravne osebe, namesto dosedanjih pet odstotkov. Običajna davčna stopnja je sicer 23 odstotkov, vendar so v skladu z izraelskim zakonom za spodbujanje naložb v razvojna področja, podjetja deležna velikih ugodnosti.

Intel namerava več kot 30 milijard evrov porabiti tudi za razvoj dveh tovarn za proizvodnjo čipov v nemškem mestu Magdeburg. Ta bo del večmilijardnih naložb na stari celini, kjer želi ameriški polprevodniški velikan povečati dvoje zmogljivosti za proizvodnjo čipov. Berlin je na namere že odgovoril z obljubami velikih subvencij, s čimer želijo privabiti največje tuje naložbe doslej.