Ne le Dunajska cesta, v gradbišče se spreminja tudi Parmova: kaj bodo zgradili
Območje ob Parmovi ulici bi lahko v prihodnjih letih povsem spremenilo videz.
Začetek Dunajske ceste in bližnja okolica z Vilharjevo ter Masarykovo bo v prihodnjih letih veliko gradbišče, saj se začenja gradnja Potniškega centra Ljubljana (PCL), še pred tem pa so začeli graditi poslovno stavbo Vilhario. V prvi od štirih faz bo zaprta Dunajska cesta pri železniškem nadvozu.
Nekaj mesecev pa je že aktivno tudi gradbišče v neposredni bližini Dunajske – ob Parmovi, kjer že brnijo stroji. Številne dotrajane objekte in skladiščne hale so v zadnjih nekaj mesecih podrli, med drugim tudi legendarno biljardno hišo, lokacija pa bo v prihodnjih letih dobila povsem novo podobo.
Nekaj več kot 52.000 kvadratnih metrov velika parcela, kjer je v skladu z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN) mogoče zgraditi največ 555 stanovanj, je zdaj popolnoma očiščena, trenutno pa so delavci dejavni na eni od treh prostorskih enot, ki so v lasti različnih investitorjev.
Kriptopodjetnika po hotelu Šumi še v gradnjo stanovanj
Gradnja za zdaj poteka na severnem delu zemljišča, ob železniškem muzeju, kjer gradi družba Palo Alto, v ozadju katere sta ustanovitelja platforme za trgovanje s kriptovalutami Iconomi Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec. Žagar in Valjavec sta skupaj še s Sandijem Jeramom in Andražem Korenom tudi prevzela hotelski del Šumija.
Na nekaj več kot 6.600 kvadratnih metrih načrtujejo gradnjo petih vila blokov, kjer bo 68 stanovanj in 120 parkirnih mest v garaži. Povprečna cena za kvadratni meter se bo gibala okoli 5.000 evrov, po besedah direktorja družbe Bena Muhiča pa je 56 stanovanj že rezerviranih. Velikosti stanovanj bodo od 35 pa do 120 kvadratnih metrov.
Gradnjo bodo zaključili konec prihodnjega leta, največ neznank pa je povezanih s petim objektom F, kjer bi moral biti po OPPN vrtec.
Občinski oddelek za predšolsko vzgojo in izobraževanje je lani sporočil, da vrtca ne potrebuje, saj bo lahko potrebe nove soseske pokril z obstoječimi oddelki, vlagatelj pa je želel spremeniti namembnost v stanovanjsko, je poročal Dnevnik. Ljubljanski župan Zoran Janković je lanskega oktobra, teden dni pred glasovanjem, točko o lokacijski preveritvi OPPN umaknil z dnevnega reda.
Kaj bo v šestem objektu projekta Palo Alto, za zdaj ni znano. Družba bo objekt zgradila do tretje podaljšane faze, po besedah Muhiča pa se lahko v njem uredi do osem oskrbovanih stanovanj. Skupna naložba je ocenjena na 25 milijonov evrov.
Država se je odpovedala stanovanjem
Druga oziroma sredinska prostorska enota 173 Parmova, kakor se imenuje OPPN, je v lasti države, po prostorskem načrtu pa je na zemljišču mogoča poslovno-stanovanjska gradnja.
V drugi prostorski enoti je sicer dovoljenih 150 stanovanj, vendar je ministrstvo za javno upravo odločilo, da bodo zgradili novo upravno-poslovno stavbo. Projekt je bil pred leti ocenjen na 62 milijonov evrov, gradnjo pa bi morali začeti že leta 2020 in končati leta 2026. In kako kaže?
“Gradnja poslovne stavbe za potrebe organov državne uprave je še vedno med predvidenimi bodočimi projekti ministrstva,” so odgovorili z ministrstva.
Nadaljnji potek je odvisen od vira financiranja, so še dodali. Katero ministrstvo bi se lahko preselilo na Parmovo, ni znano. Parcele je očiščena, na njej pa trenutno ne potekajo nobena dela.
Tretji del v rokah britanskega sklada
Tretja prostorska enota Parmove, povsem na koncu ulice pred železniškimi tiri, meri nekaj več kot 13.000 kvadratnih metrov, na njih pa je dovoljeno graditi 330 stanovanj. Lastnik zemljišča je bila dolgo časa Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), leta 2021 pa so ga prodali za 7,8 milijona evrov.
Kupilo ga je podjetje Residence, kjer je bil ob nakupu direktor Zokky Zadravecz, marca pa je direktor postal Ahmed Hassan Hamdani, kažejo podatki o registru dejanskih lastnikov na Ajpesu.
Podjetje Residence je v 100-odstotni lasti Parmova Residence, za katero pa naj bi bil britanski sklad Zetland Capital. Ta v Ljubljani že gradi sosesko Lagom v Črnučah, prav tako pa so lastniki nekdanje tiskarne Mladinske knjige za Bežigradom, kjer načrtujejo gradnjo 240 stanovanj.
Poslovni del kompleksa nekdanje tiskarne so marca prodali Jocu Pečečniku, ki naj bi za nakup po poročanju Financ odštel 16 milijonov evrov. V preteklosti so bili tudi lastniki poslovnih prostorov v Situli.
Podobno kot na delu zemljišča, kjer je lastnica država, tudi na najbolj južnem delu 173 Parmova, za Delovo stolpnico, za zdaj ne potekajo dela.
Oktobra so očistili celotno zemljišče in podrli stavbe, med drugim se je po 24 letih poslovila tudi biljardna hiša, ki naj bi sicer svoje prostore dobila tudi v novem projektu.
