Prodaja v 2024: kaj napovedujejo večja slovenska podjetja

Leto, ki se izteka, je za mnoge gospodarske panoge prineslo okrevanje po obdobju pandemije in energetske krize. A obenem so Slovenijo avgusta prizadele najhujše poplave v zgodovini samostojne države, kar je negativno vplivalo na nekatera podjetja, poleg tega se je začelo gospodarsko ohlajanje.

V letu pred nami slovenska podjetja med poslovna tveganja prištevajo prav ohlajanje rasti svetovnega gospodarstva, ki je posledica stroge monetarne politike, s katero centralne banke skušajo umiriti visoko inflacijo. Za industrijo, zlasti dobavitelje avtomobilski industriji, je skrb tudi recesija v Nemčiji.

Pričakovanja podjetij se sicer razlikujejo. Medtem ko nekatera napovedujejo nižje prihodke, drugi računajo na rast. Pri večjih slovenskih podjetjih smo preverili, kakšne poslovne rezultate pričakujejo v letu 2024.

Rusija za Krko še naprej največji trg

Novomeški farmacevt Krka je sredi novembra v finančnem poročilu za leto 2024 napovedal prihodke od prodaje v višini 1,85 milijarde evrov. To je 4,5 odstotka več kot ocena prihodkov za letos, ki znaša 1,77 milijarde evrov.

Tudi ocena za 2023 pomeni 3,6-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Krka pričakuje, da bo v petletnem obdobju 2023-2028 povprečna letna rast prihodkov znašala 5,9 odstotka.

Okrepila so bo tudi dobičkonosnost. Medtem ko eno največjih podjetij v Sloveniji letos pričakuje 300 milijonov evrov čistega dobička, za 2024 napovedujejo 310 milijonov evrov, kar je 3,3-odstotna rast.

Tako letos kot prihodnje leto bo Krka okrog 94 odstotkov prodaje ustvarila na tujih trgih. Največji trg za farmacevta ostaja Rusija, kjer ima tudi proizvodni obrat. Še naprej bodo najpomembnejši prodajni segment zdravila na recept, ki bodo po napovedih prihodnje leto pomenila 81 odstotkov prodaje.

Za TAB dve manj ugodni leti

Tovarna akumulatorskih baterij TAB letos pričakuje približno 10-odstotni padec prihodkov v primerjavi z lani, ko so prihodki znašali 293,4 milijona evrov. To bi pomenilo okrog 264 milijonov evrov prihodkov.

Padec je posledica poplav, nam je povedal glavni izvršni direktor podjetja Roman Burja.

Večina Tabove proizvodnje – tri od štirih tovarn – je namreč na Koroškem, ki so ga avgusta močno prizadele poplave. Četrti proizvodni obrat je v Severni Makedoniji.

Letos bo predvidoma nižja tudi dobičkonosnost, a ne vedo še, koliko denarja bodo prejeli od države, nam je še povedal prvi mož podjetja.

V letu 2024 v mežiškem podjetju pričakujejo približno enako poslovanje kot letos ali v najboljšem primeru zmerno rast. Predvidevajo tudi, da se bo dobičkonosnost vrnila na raven iz leta 2022. Takrat je podjetje ustvarilo 19,6 milijona evrov čistega dobička.

Boxmark se krepi v letalskem delu

Proizvajalec usnjenih izdelkov Boxmark, ki ima sedež v Avstriji in enega od proizvodnih obratov v Kidričevem, bo prihodnje leto v Sloveniji predvidoma ustvaril 64,5 milijona evrov prihodkov. To je tri odstotke manj, kot ocenjujejo za letos, nam je sporočil izvršni direktor slovenskega podjetja Marjan Trobiš.

Razlog za nižjo napoved je manjši obseg dela, predvsem v avtomobilskem sektorju. Eden najpomembnejših prodajnih segmentov za Boxmark so namreč usnjeni avtomobilski sedeži in drugi interierji. Največji vpliv na obseg naročil ima recesija v Nemčiji, najpomembnejši trgovinski partnerici Slovenije.

Boxmark usnjene izdelke dobavlja mnogim proizvajalcem avtomobilov, vključno z nemškimi Audi, BMW, Mercedes Benz, Opel, Porsche in Volkswagen. Pomembne stranke so tudi podjetja v letalskem in ladijskem prevozu ter pohištvena podjetja.

Podjetju je uspelo delno ublažiti padec prihodkov v avtomobilskem sektorju z rastjo v letalstvu. Medtem ko je prodaja v avtomobilskem delu upadla za 17 odstotkov, se je v letalskem povečala za 12 odstotkov, pravi Trobiš.

Leta 2022 so ustvarili 60,4 milijona evrov prihodkov in 2,2 milijona čistega dobička, sodeč po letnem poročilu.

Elan v 2024 z blizu 150 milijonov evrov prihodkov

Pri begunjskem proizvajalcu športne opreme Elan, ki je poznan po svojih smučeh in jahtah, v letu 2024 načrtujejo zmerno rast po lanskem dramatičnem skoku prihodkov in še bolj dramatičnem skoku dobička.

V podjetju pričakujejo, da bodo prihodki prihodnje leto zrasli za pet odstotkov v primerjavi z oceno za 2023. Takšno rast si obetajo tudi letos. Tako naj bi letos prihodki znašali okrog 136,5 milijona evrov, prihodnje leto pa dobrih 143 milijonov evrov.

“V letu 2022 je skupina Elan beležila skoraj 40-odstotno rast prihodkov, kar je s seboj prineslo tudi precej – sicer pozitivnih – izzivov rasti, zato je zmerna rast v teh razmerah nekaj, kar kot skupina ocenjujemo kot primeren cilj,” so nam sporočili iz podjetja.

Elan je v 2022 ustvaril dobrih 130 milijonov evrov prihodkov, precej več od 93 milijonov evrov leto prej. K temu je prispevala predvsem 69 odstotkov višja prodaja v zimsko-športni diviziji in 12,9-odstotna rast prodaje v navtični diviziji.

Čisti dobiček je lani znašal 8,6 milijona evrov, kar je več kot desetkratnik dobička iz 2021, ki je znašal 776 tisoč evrov. Lanski skok je sicer posledica okrevanja po pandemiji, cikličnih nihanj v prodaji, lansiranju novega modela smuči in odprtja ameriškega navtičnega trga.

Steklarna Hrastnik pesti padec naročil

Steklarna Hrastnik, ki v Zasavju proizvaja izdelke iz stekla že 160 let, v letu 2024 pričakuje manjšo proizvodnjo in slabše poslovanje, kar je posledica padca naročil v drugi polovici letošnjega leta.

Ohlajanje svetovnega gospodarstva in potrošniških indeksov se odraža “v padcu naročil in rasti zalog pri naših ključnih poslovnih partnerjih embalažnega stekla. Ocenjujemo, da gre za prehodno obdobje, ki bo trajalo dve do tri četrtletji oziroma do enega leta,” so sporočili iz podjetja.

Slabši gospodarski sliki bodo prilagodili tekoče poslovanje in načrte za prihodnje leto. Dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo (EBITDA) se bo v 2024 predvidoma znižal za 10 odstotkov glede na letos, so dejali pri podjetju. Prihodki naj bi tako letos kot prihodnje leto znašali okrog 90 milijonov evrov, ob še vedno visoki dobičkonosnosti. EBITDA marža naj bi presegala 30 odstotkov.

Lani je Steklarna Hrastnik kljub energetski krizi dosegla rekordne prihodke. Čeprav je steklarstvo energetsko intenzivna panoga, so se z dolgoročnimi zakupi izognili večji rasti stroškov.

Prihodki steklarne so lani znašali 99,6 milijona evrov, 29 odstotkov več kot leto prej. EBITDA je narasla za 65 odstotkov. V lanskem poročilu so sicer v 2023 pričakovali rekordne prihodke v višini 121 milijonov evrov, kar bi bila 21-odstotna letna rast. Kazalnik EBITDA pa so želeli povečati z dobrih 32 milijonov na več kot 40.

Pred leti se je podjetje, ki je prek švicarskega podjetja Vaider Group v lasti najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, usmerilo v izdelavo steklenic za alkoholne pijače višjega cenovnega razreda, s čimer so dvignili dodano vrednost. Prodaja teh steklenic pomeni več kot 90 odstotkov proizvodnje. Večina izdelkov roma na tuje trge, zlasti v Francijo in Italijo.

BSH letos z manj prodaje, prihodnje leto spet rast

Proizvajalec gospodinjskih aparatov BSH, ki je del globalnega koncerna BSH Home Appliances, v letu 2024 računa na prihodke od prodaje v višini 465 milijonov evrov in devet milijonov evrov čistega dobička. Kot so sporočili, je to rast glede na oceno za letos.

To pomeni, da letos predvideva padec prodaje. Lani je namreč BSH, ki aparate proizvaja v tovarni v Nazarjah, ustvaril dobrih 501 milijon evrov prihodkov. To je okrog pet odstotkov več kot leto prej.

Čisti dobiček v letu 2022 je znašal 11,8 milijona evrov, kaže letno poročilo. Ključni prodajni cilj BSH je sicer povečevanje tržnega deleža v jugovzhodni Evropi, ki vključuje tudi Slovenijo, je v poročilu zapisalo vodstvo družbe.

Iskra slabše doma, bolje na Hrvaškem

Slovenski proizvajalec merilnih inštrumentov Iskra, ki je v večinski lasti družine Šešok, za letos napoveduje padec prihodkov v Sloveniji. A tega nadomešča z rastjo v drugih državah nekdanje Jugoslavije.

“V Sloveniji se trenutno peljemo na 10 odstotkov manj prihodkov, medtem ko nam Hrvaška rezultatsko raste; tako proizvodnja kablov v zagrebški tovarni Elka, kjer smo konkretno nad lanskim letom in pa ladjedelnica v Šibeniku,” je zapisal operativni direktor družbe Klemen Šešok.

Dodal je še, da letos rastejo prihodki v Bosni, kjer se odpira nova tovarna. Ta bo delno operativna že do konca letošnjega leta.

Letos v Iskri pričakujejo, da bo EBITDA letos znašala okrog 30 milijonov evrov, lani pa je dobrih 26 milijonov evrov. Čisti dobiček bo predvidoma za tretjino manjši kot lani, ko je znašal slabih 14 milijonov evrov.

Za prihodnje leto Klemen Šešok napoveduje dvomestno rast.

Iskra je v 2022 ustvarila nekaj več kot 277 milijonov prihodkov, kar je bila 45-odstotna letna rast.

Eles letos rasel s pripojitvijo SODO

Operater slovenskega prenosnega električnega omrežja Eles, ki je v 100-odstotni državni lasti, v prihodnjem letu pričakuje nižje prihodke in nespremenjen dobiček v primerjavi z letošnjo oceno.

“V letu 2024 načrtujemo za 580,7 milijona evrov prihodkov, kar je za 800 tisoč evrov manj, kot je ocena za leto 2023. Čisti poslovni izid načrtujemo v višini 13,4 milijona evrov, kar je na ravni ocene za leto 2023,” so sporočili iz podjetja.

Na obseg prihodkov iz poslovanja Elesa najbolj vplivajo veleprodajne cene električne energije, so še pojasnili.

Lani so prihodki podjetja znašali 268 milijonov evrov. Glavni razlog za letošnje povišanje prihodkov je oktobrska pripojitev družbe SODO, operaterja distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Od zdaj se tako na Eles poleg omrežnine za prenosno omrežje steka tudi denarni tok iz omrežninskih prihodkov za distribucijska podjetja. A te prihodke potem Eles nakaže dalje petim elektrodistribucijam za plačilo stroškov delovanja in vzdrževanja, donosa in amortizacije omrežja.

Sicer pa je največji strošek za Eles nakup električne energije za izgube na elektroenergetskem omrežju. Ker se ta strošek pokriva z omrežnino, ki po metodologiji Agencije za energijo pokrije izvirno ceno te elektrike, pa je to hkrati tudi Elesov največji prihodek. Torej: višji kot je ta strošek, višji je prihodek.

Ti stroški, ki jih bo Eles od prihodnjega leta do 2026 pokrival tudi za vse distribucije, znašajo med 105 in 115 milijonov evrov letno. Kot pravijo na Elesu, pričakujejo, da se bodo zaradi napovedanega padanja veleprodajnih cen elektrike v prihodnje zmanjševali.