Je ljudska obveznica dobra priložnost? To morate vedeti, če se odločate za nakup
Odgovore na najpomembnejša vprašanja potencialnih vlagateljev smo poiskali z Alešem Lokarjem iz Generali Investments.
Država bo v začetku februarja, prvič doslej, izpeljala že dlje časa pričakovano izdajo obveznic za državljane. Obseg izdaje je predviden v višini 250 milijonov evrov.
Država želi z izdajo tako imenovanih ljudskih obveznic spodbuditi vlaganje državljanov, ki imajo po oktobrskih podatkih Banke Slovenije na bankah 26,41 milijarde evrov. Hkrati poskušajo spodbuditi trajno participacijo prebivalstva v tovrstnih dolžniških instrumentih, ne zgolj enkratno.
Obrestno mero bodo v državnem zakladništvu določili pred objavo obvestila o zbiranju ponudb za vpis obveznice, na podlagi krivulje donosnosti zakladnih menic in s pribitkom okvirne premije za novo izdajo.
Obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v vrednostne papirje države, tako v zakladne menice kot tudi v obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, bodo pri plačilu dohodnine izenačene z obravnavo obresti iz denarnih vlog pri bankah. To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih vlog, ne bodo obdavčene do višine 1.000 evrov.
Z Alešem Lokarjem, vodjo upravljanja delniških naložb v družbi Generali Investments, smo poskušali odgovoriti na najpomebnejša vprašanja, ki se ta hip porajajo potencialnim vlagateljem.
Obveznica je namenjena polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji. “Da lahko vplačajo samo polnoletni, je škoda. Bolje bi bilo, če bi lahko starši ali stari starši vplačali tudi za otroke oziroma vnuke in na ta način zanje varčevali. Tako kot to velja za druge finančne produkte. S tem bi se mlajši lahko tudi finančno opismenjevali.”
Ročnost obveznice bo tri leta.
Vlagatelji bodo lahko vložili od 1.000 do 100.000 evrov, za nakup pa bodo potrebovali trgovalni račun.
“Načeloma ja, je pa težko natančneje oceniti, ker še ni določena obrestna mera.”
“Letni donos ljudskih obveznic lahko pričakujemo na ravni obrestnih mer triletnih slovenskih državnih obveznic, ki so trenutno malenkost pod tremi odstotki. To je več, kot ta hip ponujajo banke obresti za vezane depozite. Ali se bodo banke odzvale in zvišale obrestne mere za depozite? Najbrž jim ne bo treba, ker je izdaja ljudskih obveznic v višini 250 milijonov evrov majhna.”
“Vlagatelj lahko izgubi vse le v primeru, če država bankrotira, kar pa vsaj v prihodnjih treh letih ni verjetno, tako da večjih tveganj v resnici ni.”
“To je odvisno predvsem od tega, kaj bodo počele centralne banke. Če bo inflacija rasla in centralne banke ne bodo zniževale obrestnih mer, lahko cena obveznice na borzi pade. In obratno. Če bo inflacija nizka, na primer pod ciljnima dvema odstotkoma, in bodo centralne banke zniževale obrestne mere, bo cena obveznice rasla. To je povsem enostaven finančni mehanizem, saj višje zahtevane obrestne mere znižujejo današnjo vrednost glavnice. Za tiste, ki bodo imeli obveznice do dospetja, pa ta cena seveda ne bo imela vpliva.
Poleg tega je pomembno, kakšna bo likvidnost. Če se bo z obveznicami malo trgovalo in bo likvidnost nizka, bo cena obveznice nižja. Ker je izdaja obveznic za državljane majhna, ni pričakovati visoke likvidnosti.”
“Obveznica drugače kot delnica, katere cena je na borzi izražena v evrih, kotira v odstotku od nominalne vrednosti. Če obveznica kotira pri 99 odstotkih nominalne vrednosti in če je nominalna vrednost 1.000 evrov, boste za obveznico v primeru nakupa odšteli 990 evrov.”
“Obveznice za državljane tekmujejo z bančnimi depoziti, zato se v tem trenutku zdi, da se njihov nakup splača. Če bi banke še dvigovale obrestne mere za depozite ali če bo inflacija v prihodnjih treh letih višja od obrestnih mer na obveznice, pa se bo nakup manj splačal.”
“To pomeni, da glavnico dobi vrnjeno takoj, prejme tudi natečene obresti do dne prodaje. Od tega dne naprej pa obresti ne dobiva več.”
“Vlagatelj lahko trgovalni račun odpre pri borzni hiši ali banki. Strošek trgovalnega računa znaša nekaj deset evrov na leto. Če bi vlagatelj vložil denimo najnižji možni znesek, to je 1.000 evrov in zanj prejel 3-odstotno letno obrestno mero, bi bil donos 30 evrov, kar pomeni, da bi stroški trgovalnega računa požrl ves donos. Zato je smotrno vložiti višje zneske.”
“Kot je znano, naložbe v finančne produkte Slovence ne zanimajo najbolj, saj imajo večino denarja na bančnih računih. Lani denimo so delnice na Ljubljanski borzi dosegale visoke donose, pa so še vedno imeli v bančnih depozitih skoraj 27 milijard evrov.”
