Legendarna slovenska znamka, ki so jo dvakrat oživljali. Kako ji gre zdaj

Znamka Toper ima dolgo zgodovino, podjetje je pred nekaj desetletji zaposlovalo več kot 6.000 ljudi, v 80-letni zgodovini pa je dvakrat zašla v velike težave – med letoma 1992 in 2008 je sploh ni bilo na trgu, nato pa je leta 2013 šel v stečaj takratni lastnik Lohnko inženiring.

Pred dobrimi desetimi leti je v zgodbo s prevzemom blagovne znamke vstopila Sara Stepanjan, ki Toper v hudo konkurenčni panogi vodi še danes.

Leta 2013 se je za nakup odločila zaradi slovesa nekdanje znamke, njihovo poslovanje v zadnjih letih pa je stabilno. “Toper je edina še živeča legendarna tekstilna blagovna znamka v Sloveniji in na Balkanu, zato je odgovornost velika,” je prepričana.

“Radi bi postali veliko uspešno družinsko podjetje”

V letu 2022 so ustvarili 738.000 evrov prihodkov in 32.700 evrov dobička, lani pa so se po oceni Stepanjan po prihodkih približali 800.000 evrom, medtem ko je dobiček ostal v podobnih okvirih kot leto pred tem. Podobno načrtujejo tudi letos. Toper v Sloveniji zaposluje sedem ljudi, pri delu pa jim pomaga še nekaj študentov.

“Radi bi postali veliko uspešno družinsko podjetje. V njem sta že obe hčeri, ki pomagata voditi vse skupaj,” je povedala Stepanjan.

Toper je ostal zasidran med športnimi navdušenci

Osrednja dejavnost podjetja je še vedno zimski program, predvsem smučarske bunde in hlače pa tudi puloverji in kape. Poleg tega imajo v svojem programu pomladno-poletne kolekcije in oblačila za kolesarstvo.

“Na srečo je Toper ostal zasidran v glavah športnih navdušencev. Zaradi tega je blagovna znamka v poznejših letih ponovno zaživela in obdržala prepoznavni barviti dizajn,” je prepričana Stepanjan.

V preteklosti so večkrat razmišljali, da bi znova zagnali svojo šivalnico, vendar težko dobijo šivilje, je pojasnila Stepanjan. Kreacije oblačil pripravljajo sami, šivajo pa pogodbeni partnerji v Sloveniji in EU, največ v Bolgariji.

“Ostati želimo v regiji. Cene so res višje in marže nižje v primerjavi s proizvodnjo na Kitajskem ali v Bangladešu, ampak naši kupci to cenijo,” je dodala Stepanjan.

V proizvodnji ni vse tako, kot so si želeli

Toper uporablja kakovostne materiale iz Italije in Japonske, po kakovosti oblačil pa se po mnenju Stepanjan uvršča v višji srednji razred, kjer je konkurenca ogromna.

Pred šestimi leti so v Celju v nekdanji trgovini Borovo zagnali odprto proizvodnjo, kjer so si lahko naročniki z uporabo aplikacije po lastnih željah oblikovali svoj kos oblačila in ga nato spremljali med izdelavo.

Čeprav je bilo povpraševanja veliko, so to proizvodnjo ustavili, saj se zaradi pomanjkanja kadra ni izšlo, kot so načrtovali. Po besedah Stepanjan zdaj poskušajo odprto proizvodnjo obuditi in jo povezati s spletno stranjo.

Leta 2018 žrtve večjega ropa

Leto 2018 je ob odprtju trgovine v Celju in prve odprte proizvodnje zaznamoval strm padec prihodkov, ki so se v primerjavi z letom 2017 skoraj prepolovili – z 972.785 evrov na 538.220. Razlog je bil večji rop, ko so jim ukradli velik del izdelkov.

“Žal nismo imeli ničesar zavarovano in je celotna izguba padla na nas. Če nimaš izdelkov, ne moreš prodajati,” je o dragi izkušnji povedala Stepanjan.

Lastnica Topra si posel želi še bolj razviti. Petletni načrt je skok na tri milijone evrov prihodkov, za kar pa bo potrebovala več kapitala, kadra in več marketinga, kjer sodelujejo z Gašperjem Repino in podjetjem Greight, ki jim svetuje glede širitve.

Želijo se širiti po vsej jadranski regiji

V zadnjem letu je bila glavna novost odprtje prodajalne v središču Ljubljane konec lanskega oktobra, v njej so postavili 3D-hologram. Ta je po besedah Stepanjan novost pri nas in nadomešča klasične lutke v izložbi.

Prostor v Ljubljani so iskali sedem let, saj so si želeli elitno lokacijo. Po dobrih dveh mesecih se odprtje trgovine v starem mestnem središču kaže za pravilno potezo.

“V Sloveniji bi trgovino radi odprli še v Mariboru, širili pa bi se še v Zagreb in Beograd ter po celotni jadranski regiji,” so načrtovani trgi, na katerih je Toper še vedno v spominu kot kakovostna blagovna znamka.

V Sloveniji je zelo težko dobiti šivilje. Poklic je skoraj izumrl.

Sara Stepanjan, Toper

V treh letih znova v trgovine

Oblačila prodajajo le v lastnih trgovinah v Celju, Kranju in Ljubljani ter vse več tudi prek spletne strani, ki bo letos popolnoma prenovljena.

Velika želja nekdanje častne konzulke Armenije je tudi, da bi se Toprova oblačila vrnila v druge trgovine s športnimi oblačili kot v preteklosti.

“Vendar to za seboj potegne večjo zalogo, več načrtovanja in prilagoditev poslovanja. Upamo, da se v trgovine vrnemo v prihodnjih treh letih,” je dejala.

Posebna kolekcija za 40. obletnico olimpijade v Sarajevu

Pred 40 leti so bila Toprova oblačila ena osrednjih na olimpijadi v Sarajevu, zato bodo del slavnostnega dogodka ob jubileju. Takrat so vsaj delno opremili kar deset svetovnih reprezentanc.

“Predstavili bomo omejeno spominsko kolekcijo, ki pa naj ostane še skrivnost,” je dejala Stepanjan.

Na začetku srajce iz najlona

Zgodba o enem najbolj znanih in najuspešnejših slovenskih tekstilnih podjetij v nekdanji Jugoslaviji se je začela takoj po koncu druge svetovne vojne. Prva Toprova predilnica je nastala leta 1945, v njej pa so sprva izdelovali le srajce iz najlona.

Ime Toper izhaja iz okrajšave za naziv Tovarna perila, kot je bilo to značilno za poimenovanje podjetij v tistem obdobju.

Veliki met je Topru uspel leta 1982 na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Schladmingu, ko sta Bojan Križaj in Boris Strel v njegovih oblačilih v slalomu osvojila drugo oziroma tretje mesto.

Tudi pozneje, po osamosvojitvi, je bil Toper dolgoletni opremljevalec slovenskih športnikov. Nazadnje so njegova oblačila nosili na zimskih olimpijskih igrah leta 2010, dve leti pozneje pa so izdelali še športno opremo za poletne igre v Londonu.

Želimo ostati v regiji, čeprav so cene višje in marže nižje, kot če bi Toprove izdelke proizvajali na Kitajskem ali v Bangladešu.

Sara Stepanjan, Toper

Vrhunec je za podjetje pomenila izjemna prodaja zimskih bund v nekdanji Češkoslovaški. Na leto so jih pod imenom toprovka samo v tej državi prodali kar 60.000. Leta 1992 pa je šlo podjetje v stečaj.