Jalov izplen obdavčitve presežnih prihodkov v energetiki

V začetku lanskega oktobra, po skoku borznih cen plina in posledično tudi električne energije v Evropi, je Svet Evropske unije (EU) sprejel uredbo, s katero je med drugim določil, da se zgornja meja prihodkov proizvajalcev električne energije postavi pri 180 evrov na megavatno uro (MWh). S tem je želela evropska politika delu energetike, ki je jahal na valovih visokih borznih cen, pobrati del prihodka in ga v obliki pomoči vrniti odjemalcem, katerim so se položnice za električno energijo precej zvišale.

Vlada Roberta Goloba je decembra lani sledila in sprejela zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE), v katerem je mejo določila pri 180 evrih za megavatno uro (MWh), nato pa jo spomladi s spremembo zakona znižala na 160 evrov za MWh. Na ministrstvu za podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, so aprila ocenjevali, da bi lahko iz naslova pobranih presežnih prihodkov v proračun kapnilo 35 milijonov evrov. Pripisali so, da gre za okvirno oceno, saj da je dejanski znesek med drugim odvisen od obsega sklenjenih poslov.

Izplen pod pričakovanji

Zavezanci bi morali po zakonu do konca avgusta sami poslati podatke o doseženih prodajnih cenah, a tega okoli 80 odstotkov zavezancev ni storilo, pravijo na Agenciji RS za energijo, kjer so zato v septembru približno 700 zavezancev pozvali k izpolnitvi svojih obveznosti.

Ta mesec so začeli z izdajanjem odločb. Ker to še poteka, pa nimajo podatka, kakšen bo proračunski priliv od presežnih prihodkov. “Večina postopkov je še v teku, zato v izogib prejudiciranju podatkov o plačnikih in vrednostih iz naslova presežnih tržnih prihodkov še ne moremo govoriti,” pravijo.

Do konca decembra je agencija izdala odločbe za plačilo presežnih tržnih prihodkov v skupnem znesku približno 108 tisoč evrov. “Po grobi oceni na podlagi še ne v celoti pregledanih podatkov se bo iz tega naslova v proračun izplačalo med 7 in 10 milijonov evrov prihodkov,” napovedujejo na agenciji.

To pa je precej manj od aprilskih ocen ministrstva.

Državna energetska stebra izvzeta

Čeprav so na seznamu zavezancev, ki ga je objavila agencija, tudi nekatera podjetja iz največjih energetskih skupin Gen energija in Holding Slovenske elektrarne, za ta podjetja omejitev ne velja. ‘Davka’ torej ne plačajo. Po zakonu namreč omejitev presežnih prihodkov ne velja za proizvajalce, ki so hkrati trgovci in dobavitelji, so nam pojasnili na Agenciji za energijo.

V Gen energiji so nam potrdili, da prispevka od presežnih tržnih prihodkov ni plačala nobena od družb v skupini. Kot so pojasnili, so bile cene za gospodinjske in male poslovne odjemalce celoten čas veljavnosti ukrepa regulirane, s tem pa so bili regulirani tudi njihovi tržni prihodki za električno energijo. Dodali so, da je skupina Gen nase prevzela pomemben del stroška regulacije, za katero je dala približno 200 milijonov evrov. Kljub temu bo, kot smo pisali, skupina leto zaokrožila z rekordnim dobičkom.

Del tega dobička se bo vrnil v proračun (oziroma sklad za obnovo). Upravljavec državnih naložb Slovenski državni holding namreč napoveduje, da bosta v prihodnjem letu Gen energija in HSE plačala za 200 milijonov evrov dividend.

Prodali po visokih cenah

Kot napisano, pa Agencija RS za energijo vseeno ocenjuje, da je v državi okoli 800 zavezancev za plačilo presežnih prihodkov – torej 800 fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo elektrarne z več kot 100 kilovatov (kW) nazivne moči.

Ob aprilski spremembi zakonodaje, ko je vlada med drugim mejo nazivne moči naprav znižala s 500 na 100 kW, je državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen povedala, da so pri izvajanju zakona ugotovili, da je kar nekaj majhnih hidroelektrarn in sončnih elektrarn med 100 in 500 kW, ki naj bi prodale elektriko po zelo visokih cenah.