Kumer industriji vrača 26 milijonov za zelene naložbe. Kdo je dobil največ in za kaj?

Vlada Roberta Goloba se je v prejšnji zimi, ko so podjetja poročala o velikih povišanjih cen energentov zaradi skoka borznih cen, z gospodarskimi združenji dogovorila, da industriji, ki mora zaradi oddajanja emisij kupovati tako imenovane ogljične kupone, del teh plačil povrne pod pogojem, da podjetja potem denar porabijo za naložbe v razogljičenje.

Zavezanci za plačilo kuponov so nekatera naša največja industrijska podjetja, med drugim proizvajalci jekla, stekla, keramike, cementa, apna, papirja.

Tveganje selitve industrije – in še večjih izpustov

Gre za ukrep, ki ga je po navedbah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Evropska unija (EU) oblikovala že desetletje pred tem.

Komisija je namreč, tako GZS, prepoznala, da uvedba emisijskega trgovanja zvišuje stroške industriji, kar negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge, zato obstaja nevarnost za selitev te proizvodnje v države izven EU z manj ambicioznimi okoljskimi cilji in nadomeščanje evropskih proizvodov z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni.

To torej pomeni, da se ogljični odtis nekega izdelka ne zmanjša, samo lokacija proizvodnje se prestavi.

GZS je dolgo pozivala k uvedbi nadomestil in opozarjala, da so konkurenti naših podjetij iz evropskih držav, kjer shemo že imajo, zaradi tega v prednosti. Lani je vlada zbornico uslišala.

Tu omenimo, da je razogljičenje industrije po navedbah tretjega osnutka posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) ena od prioritet Slovenije. A pisci med drugim zapišejo tudi, da trenutne razpoložljive tehnologije v energetsko intenzivnih panogah “za zdaj še ne omogočajo večje uporabe obnovljivih virov energije”.

Kdo je prejel denar

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, je novembra lani 17 podjetjem izplačalo dobrih 26 milijonov evrov nadomestil za leto 2022. Daleč največji prejemnik je državni Talum. Prejel je osem milijonov evrov.

Med največjimi prejemniki sta tudi podjetji Slovenske industrije jekla (SIJ), SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne. Celoten seznam v spodnji tabeli.

Podjetja bodo pomoči prejemala še dve leti. Skupno naj bi dobila okoli 99 milijonov evrov. Pomoč sicer prihaja s pogojem: prejemniki morajo milijone vložiti v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Za Talum prepozno

Daleč največ denarja je, kot že omenjeno, prejel Talum, a verjetno že prihodnje leto ne bo več tako. Podjetje je namreč toliko denarja prejelo zaradi proizvodnje primarnega aluminija v elektrolizi, pri kateri se porabi veliko električne energije. To proizvodnjo pa so že leta 2022 postopoma zmanjševali (konec tistega leta je delovalo le še 11 od 160 elektroliznih celic), dokler je marca lani niso dokončno zaustavili.

S tem so se zmanjšali njihovi izpusti in količina ogljičnih kuponov, posledično pa bo tudi nadomestilo v prihodnje nižje.

Če bi Slovenija nadomestila uvedla prej, morda proizvodnje aluminija, ki velja za enega ključnih materialov zelenega prehoda, ne bi ustavili. "Slovenija je žal mehanizem kritja stroškov indirektnih emisij toplogrednih plinov uvedla prepozno, saj so ostale evropske države uveljavile ta mehanizem že več kot deset let pred nami in zaščitile proizvodnjo strateških kovin, kamor spada tudi aluminij. Za Talum je tako to nadomestilo oziroma mehanizem žal le obliž na rano," pravijo v Talumu.

Nove tehnologije, sončne elektrarne, baterijska vozila

Osem milijonov bodo v Talumu porabili za naložbe v obnovljive vire, povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje emisij.

Po ustavitvi proizvodnje aluminija se osredotočajo na nove projekte v segmentu predelave. "Razvijamo tehnologijo litja aluminijevega ozkega traku, ki bo omogočala litje in izdelavo aluminijevega traku in izdelavo rondelic za pakirno industrijo iz odpadnega aluminija. V teku je tudi projekt nadgradnje procesov za uporabo več kot 50 odstotkov odpadnega aluminija v Talumovih izdelkih," naštevajo v podjetju. Večja raba odpadnega aluminija prispeva k zmanjšanju procesnih emisij toplogrednih plinov.

Na površinah že postavljajo sončne elektrarne in hranilnike za električno energijo, pripravljajo pa idejne zasnove, kako za to izrabiti tudi degradirana območja. Hkrati proučujejo možnosti izrabe viškov sončne energije za proizvodnjo vodika, ki bi se uporabljal za transport in tudi v Talumovih proizvodnih procesih.

V proizvodnjo in interno logistiko uvajajo baterijska vozila, z uvedbo najboljših tehnologij (tako imenovanih BAT-tehnologij) pa povečujejo energetsko učinkovitost.