Tudi pri nas tihe podražitve, ki jih bo Francija zatirala s ‘sramotilnim stebrom’

Za nami je skoraj dve leti dvigov cen živil in drugih izdelkov v trgovinah. Nekateri proizvajalci so v tem obdobju, ko smo kupci praviloma bolj občutljivi na vsako spremembo cene, našli drug način za zvišanje cene na enoto: za enako ceno ponudijo manjšo količino.

Pojav, ki se ga je prijelo ime skrčflacija (angleško shrinkflation), Zveza potrošnikov Slovenije že nekaj časa opaža tudi pri nas. Že lani je tako v kampanji opozorila na to “neprijazno prakso”, zdaj pa je objavila novih 11 izdelkov, ki so se skrčili, stanejo pa enako ali celo več, kot so stali prej.

Denimo: količina polnozrnatih kosmičev Happy Harvest, ki jih prodaja Hofer, se je zmanjšala s 500 na 400 gramov, prodajna cena pa je ostala enaka. Cena na kilogram se je tako zvišala na 6,48 evra na kilogram, prej je bila pa 5,18 evra na kilogram.

Podobno se je zgodilo z nekaterimi trgovinskimi znamkami v Lidlu in Sparu. Vsi trije trgovci so v odzivu za ZPS kot razlog navedli višje stroške surovin in energentov.

Inovativne razlage podjetij

Podobno prakso so na Zvezi potrošnikov Sloveniji ugotovili pri izdelkih, kot so mešanica zelenjave za francosko solato Ledo, beljakovinska granola One day more, jogurt brez laktoze Zelene doline, čistilo Arf, mehčalec Ornel, slane palčke Snack fun, capuccino Barcaffe, koruzni zdrob Molino di Ferro in izdelek 3 žita Zlato polje.

Podrobnejši podatki so na voljo na spletni strani ZPS.

Proizvajalci so pričakovano kot razlog navajali predvsem zvišanje stroškov. Ledo je dodatno kot razlog za zmanjšanje količine v pakiranju navedel “porast števila eno- ali dvočlanskih gospodinjstev na večjih trgih”.

V Žitu so poleg višjih stroškov navedli, da gre pri izdelku 3 žita Zlato polje za specialna žita, ki jih potrošniki ne pripravljajo vsakodnevno – z manjšim pakiranjem pa želijo omogočiti porabo celotnega pakiranja. Na ZPS so sicer ob tem poudarili, da gre živila z daljšim rokom uporabnosti.

V Atlantic grupi, ki je lastnica blagovne znamke barcaffe, so glede zmanjšanja števila vrečk instant kave v pakiranju z deset na osem za ZPS pojasnili, da so s tem povečali dobavljivost v poslovalnicah in se izognili pomanjkanju tega izdelka na trgovskih policah.

V Mlekarni Celeia pa, da so ob prenovi linije jogurt brez laktoze Zelene doline začeli polniti v manjše lončke. Zmanjšanje količine naj bi jim tako narekovala nova embalaža.

Ob vseh navedenih razlagah se seveda poraja vprašanje, kako to, da ob zmanjšanju količine niso znižali tudi cene.

Ista cena, manjša kakovost

Na zvezi potrošnikov pa so zaznali tudi nov primerek tako imenovane skimpflacije, ko proizvajalec s spremembo sestavin zmanjša kakovost izdelka, prodaja pa ga po enaki ceni.

Proizvajalec krompirjevega čipsa Snack fun z okusom kisle smetane in čebule v prahu je zamenjal bolj kakovostno sončnično olje z manj kakovostno alternativo, to je s palmovim oljem, so navedli. Cena je ostala nespremenjena.

Proizvajalec je kot razlog za spremembo sestave navedel vojne razmere v Ukrajini, zaradi katerih je čez noč upadla dobava sončničnega olja, navajajo v objavi na spletnem portalu. “Zamenjava sončničnega olja s palmovim naj bi bila tako le začasna. Izdelek naj bi se po njegovih besedah že sedaj postopoma dobavljal v slovenske trgovine brez palmovega olja.”

Že lani je zveza našla tri primere skimpflacije: napitek iz mandljev, pri katerem se je zmanjšala vsebnost mandljev, reformulirano mačjo hrano, ki je vsebovala manjši odstotek mesa, in pomfrit za pripravo v pečici, pri katerem je proizvajalec sončnično olje zamenjal za manj kakovostno in netrajnostno palmovo olje.

V trgovini izklopite avtopilota

Na zvezi slovenskim kupcem svetujejo: “Ne bodite na avtopilotu. Tudi pri živilih, ki jih redno kupujete, občasno preverite njihovo ceno za enoto, velikost pakiranja in njihovo sestavo.”

V primeru, da odkrijete primer zgoraj opisanih praks, na zvezi svetujejo, da poiščete alternativo. Potrošniki lahko namreč ‘glasujemo z denarnicami’ in tako pokažemo, da je neka praksa nesprejemljiva.

“S tem boste podprli proizvajalce, ki se takšnih, do potrošnika neprijaznih praks, ne poslužujejo,” pravijo na zvezi.

‘Sramotilni steber’

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, ki ga vodi Matjaž Han, nam v petek ni odgovorilo na vprašanje, ali snujejo kakšen ukrep za zaščito potrošnika pred tovrstnimi praksami. Obljubili so nam ga za ponedeljek.

V tujini so se trendu ponekod uprli sami trgovci: francoski Carrefour je septembra lani sam začel označevati izdelke, pri katerih se je pakiranje zmanjšalo, cena pa je ostala enaka. Mediji so takrat poročali o ledenem čaju lipton, čokoladi lindt, sladoledu viennetta.

Čeprav je šlo za 26 izdelkov, kar je le majhen del portfelja druge največje francoske trgovske verige, je ta s tablicami jasno izpostavila izdelke, ki se potiho dražijo. Gre za tako imenovano prakso ‘izpostavi in obsodi’ oziroma oblikovanje nekakšnega sramotilnega stebra. V trgovski družbi so pojasnili, da je namen ustvarjanje pritiska na proizvajalce, da še enkrat razmislijo o cenovni politiki.

Prejšnji teden pa je francoska vlada sporočila, da namerava letos sprejeti predpis, s katerim bo to prakso razširila na vse trgovce. Država bo tako od trgovcev zahtevala, da potrošnike obvestijo o primerkih skrčflacije.