Kako Amazon z milijoni evrov in armado lobistov pritiska na bruseljske uradnike

Amazon je eno največjih podjetij na svetu, ki vztrajno krepi svojo prisotnost v Evropi. A tudi na stari celini ga spremljajo obtožbe o nelegalnih monopolnih praksah, nehumanih delovnih pogojih v logističnih centrih in negativnem vplivu na okolje.

Velikan iz Seattla, ki ga je leta 1994 ustanovil Jeff Bezos, se proti negativni javni podobi in zanj neprijetni regulaciji v EU bori z milijoni dolarjev in razvejano mrežo lobistov, svetovalnih podjetij, think tankov, PR agencij, oglaševalskih kampanj in univerzitetnih donacij, ugotavlja poročilo bruseljske nevladne organizacije Corporate Europe Observatory (CEO).

V letu 2022 je Amazonov proračun za lobiranje v EU znašal 2,75 milijona evrov. Od tega je 77 odstotkov oziroma 2,1 milijona evrov namenil zunanjim lobističnim podjetjem. V letu 2022 je sodeloval s 13 takšnimi podjetji.

Znesek uvršča Amazon na 14. mesto največjih lobistov v EU, za drugimi ameriškimi tehnološkimi velikani, kot so Apple, Google, Microsoft in Meta (lastnik Facebooka in Instagrama). Leto prej je Amazon dosegel rekord s tremi milijoni evrov za lobiranje pri evropskih odločevalcih, kažejo podatki Lobbyfacts.eu.

Še več je podjetje namenilo za lobiranje na nacionalni ravni. V 2022 je Amazon v dveh največjih evropskih trgih – Nemčiji in Franciji – za lobiranje zapravil skupnih 3,6 milijona evrov. S tem skuša Amazon obenem vplivati na odločitve držav članic v Svetu EU.

Kako Amazon služi denar v Evropi

Amazon je v Evropi prisoten okrog 25 let, sedež podružnice pa ima v Luksemburgu. Večino svojih prihodkov ustvari s spletno trgovino, ki vsak mesec zabeleži dobrih 180 milijonov evropskih uporabnikov. To je približno 40 odstotkov celotne populacije Evrope.

V letu 2022 je Amazon v Evropi s spletno prodajo ustvaril okrog 50 milijard evrov. Dodatne prihodke, ki presegajo 20 milijard evrov, ustvarja z zaračunavanjem provizij zunanjim prodajalcem na strani in zagotavljanjem storitev, kot sta skladiščenje in dostava.

Vse bolj raste tudi posel oglaševanja, kjer vsaj polovico prihodkov pomenijo dodatne provizije zunanjih prodajalcev, da njihovi produkti ostajajo vidni na Amazonovi strani. Širi se tudi segment storitev v oblaku Amazon Web Services, s katerim je evropska podružnica v 2022 ustvarila dobrih 10 milijard evrov.

V ospredju digitalna zakonodaja

Podatki o sestankih z uradniki EU kažejo, da Amazonove lobiste zanima širok nabor tem. Vse pa se tičejo regulativnih predlogov, ki vplivajo na poslovni model podjetja.

Amazon se je v letih 2021 in 2022 upiral prelomni evropski digitalni zakonodaji. Ta je vključevala Zakon o digitalnih storitvah (DSA) in Zakon o digitalnih trgih (DMA), ki sta v veljavo stopila novembra 2022, pa tudi zakonodajo o zaščiti osebnih podatkov (GDPR) in nedavno sprejet Zakon o umetni inteligenci.

Kot prvi tehnološki velikan je Amazon na sodišču izpodbijal uvrstitev med tako imenovane "zelo velike spletne platforme" po pravilih DSA. Ta pravila spletiščem, ki dosegajo vsaj 45 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov, nalagajo dodatne odgovornosti za moderiranje vsebin in zaščito pravic uporabnikov.

Amazon nasprotuje tudi transparentnemu oglaševanju in omogočanju uporabnikom, da se odpovejo profiliranju za namene trženja. Lobirali so proti predlogu prepovedi oglaševanja, ki temelji na sledenju uporabnikove spletne aktivnosti (angl. surveillance ads), piše CEO.

Sestankovanje o okoljskih temah

Izmed 46 sestankov, ki so jih Amazonovi lobisti imeli z Evropsko komisijo pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen, jih je bilo 13 na temo Evropskega zelenega dogovora. Amazon je namreč eden največjih uporabnikov plastične embalaže, ki je ni moč reciklirati.

Aktivisti so kritični tudi do selektivnega poročanja podjetja o svojem ogljičnem odtisu. Amazon namreč v to poročilo vključi le odtis izdelkov pod Amazonovo lastno blagovno znamko, čeprav ti izdelki pomenijo zgolj en odstotek prodaje v njihovi spletni trgovini.

Štirikrat se je Amazon sestal tudi z evropskim oddelkom za zaposlovanje, navaja CEO. Pogovarjali so se o prekarnem delu in socialnem dialogu. Amazon je na sestanku s komisarjem za zaposlovanje Nicolasem Schmitom oktobra 2021 zatrdil, da so poročila o slabih delovnih pogojih v Amazonovih logističnih centrih neresnična.

Vztrajali so tudi, da ne nasprotujejo vključevanju svojih delavcev v sindikate ter da so odprti za komunikacijo s predstavniki sindikatov na lokalni in nacionalni ravni. Amazon sicer svojim evropskim delavcem za zdaj ni omogočil pogajanj o kolektivni pogodbi.

Neformalno mreženje

Poleg 46 sestankov s komisijo (od nastopa trenutne sestave komisije leta 2019) je imel Amazon tudi več kot 100 sestankov s poslanci Evropskega parlamenta, kažejo podatki ParlTrack. A kot opozarja CEO, je transparentnost tako na komisiji kot v parlamentu pomanjkljiva.

Samo dobra polovica poslancev razkriva sestakovanje z lobisti, poročati pa so obvezani samo tisti v vlogi posebnih poročevalcev ali vodij komisij. Strankarski svetovalci in podporno osebje ni vključeno v te podatke.

CEO poroča, da Amazon del svojih lobističnih naporov usmerja prav k njim. Med drugim to počne z organizacijo "neformalnih srečanj za mreženje," kjer strežejo zastonj hrano in koktejle.

Poslovna združenja, mislišča, univerze

Poleg lobističnega proračuna Amazon na politiko vpliva tudi prek industrijskih in poslovnih združenj. Po podatkih evropskega registra transparentnosti je v Evropi član več kot 60 takšnih organizacij.

Med temi izstopa na primer DigitalEurope, ki je leta 2021 opravil več kot 180 sestankov z uradniki EU in za lobiranje namenil 1,75 milijona evrov. V združenju računalniške in komunikacijske industrije CCIA pa je Amazon svojega direktorja javnih politik imenoval celo v upravo organizacije.

S pomočjo takšnih združenj je Amazon lobiral proti varnostnim zahtevam za razvijalce tehnologije umetne inteligence in direktivi za zasebnost na spletu. Pri slednji je Politico razkril, da se je v interni komunikaciji Amazon hvalil, da je s pomočjo teh združenj omehčal stališče Evropskega parlamenta. Direktiva, ki je bila prvič predlagana leta 2017, še zdaj ni sprejeta.

V zadnjih dveh letih je Amazon okrepil tudi vezi s think tanki. Leta 2021 je na evropskih tleh sodeloval le z dvema, ta številka pa je do danes narasla na 15. Na seznamu je na primer eden vodilnih think tankov, bruseljski Bruegel, ki sodeluje tudi z drugimi tehnološkimi velikani.

Amazon sponzorira tudi univerze v Evropi, ki vodijo prestižne programe na področju ekonomije in konkurence. Med temi je fakulteta za ekonomijo v francoskem Toulousu. Proračun te znaša 4,6 milijona evrov, od tega kar 3,85 milijona evrov pride iz naslova zasebnih donacij.

CEO izpostavlja še Florence Competition Programme iz Firenc, ki deluje v okviru European University Institute. Po navedbah šole imajo donatorji mesto v svetovalnem odboru, ki usmerja agendo dogodkov, usposabljanja in raziskav v programu.

Strokovni svetovalci

Nato so tu še ekonomski svetovalci. K njim se Amazon zateče po argumente, ko se sooča z obtožbami o izkoriščanju monopolnega položaja.

Te obtožbe so v primeru Amazona precej pogoste. Vključujejo vse od navijanja provizij neodvisnim prodajalcem v spletni trgovini, sovražnih prevzemov in cenovnega izrivanja konkurentov.

Lansko poročilo centra za raziskovanje multinacionalk SOMO kaže, da je Amazon v obdobju 2017-2022 več kot potrojil prihodke iz provizij, ki jih zaračunava tretjim prodajalcem v svoji spletni trgovini. Ti prihodki so narasli s 7,6 milijarde evrov na 23,5 milijarde evrov. Prodajalci pogosto nimajo druge izbire, kot da kupce dosežejo prek Amazonovih platform.

Med te svetovalne družbe CEO uvršča Charles River Associates International (CRAI) in Compass Lexecon. Prva je poleg svetovanja pri prevzemih in protimonopolnih preiskavah septembra objavila tudi akademski članek, v katerem avtorja - svetovalec pri CRAI in profesor z univerze v Torontu - nasprotujeta italijanski in evropski preiskavi zlorabe položaja v primeru neodvisnih prodajalcev na platformi.

"Pranje" javne podobe

Poleg lobističnih praks Amazon še mnogo več denarja namenja oglaševalskim kampanjam, s katerimi skuša izboljšati svojo javno podobo. To so v zadnjih letih najbolj načele obtožbe, da v svojih logističnih centrih vladajo slabi delovni pogoji, kar vključuje stalen nadzor delavcev, časovni pritisk in minimalen čas za odmore.

Kot primer CEO navaja francosko oglaševalsko kampanjo Ratatouille, kjer je Amazon s promocijo francoskih izdelkov v TV oglasih skušal prikazati pozitiven vpliv podjetja v državi.

V letu 2022 je Amazon tudi v Nemčiji in Avstriji lansiral TV kampanjo v vrednosti 19 milijonov evrov. V oglasih so prikazovali srečnega delavca podjetja, ki se v logističnem centru ukvarja z obnovljivo energijo.

"Pričakujemo, da bo Amazon v prihodnjih letih še naprej krepil svoje lobiranje na ravni EU in na nacionalni ravni," pravijo pri Corporate Europe Observatory.