Izgubarska šaleška energetika na novo podjetje v lasti države?

Slovenski državni holding je v decembra sprejetem letnem načrtu upravljanja med drugim napovedal “pripravljalne upravljavske aktivnosti, vezane na morebitno izločitev premogovne dejavnosti in dejavnosti proizvodnje električne energije iz lignita na tako imenovano termoenergetsko družbo”.

Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje poslujeta z izgubo, zato ju Holding Slovenske elektrarne (HSE) želi oddeliti na posebno podjetje v neposredni lasti Republike Slovenije.

Vse dražja fosilna proizvodnja

Glavna težava HSE-jeve termo divizije so vse dražji emisijski kuponi, katerih cena se je lani gibala med 70 in 80 evrov za tono emisij. Cene kupona so se do konca leta 2020 gibale okoli 20 evrov za tono emisij, od takrat pa so se povečale za štirikrat.

Razlog za rast cen kuponov so po navedbah v letnem poročilu HSE za 2022 vedno močnejše zaveze zahoda k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in stroge zaveze k prehodu na obnovljive vire energije, podjetje pa opozarja tudi na veliko število špekulantov na trgu CO2 emisijskih kuponov. Cena teh naj tudi v prihodnje ne bi padala.

TEŠ je leta 2021 potreboval 3,2 milijona kuponov, v 2022 pa zaradi manjše proizvodnje 2,6 milijona. Takrat je bil, spomnimo, del leta TEŠ ustavljen zaradi majhnih zalog premoga in tudi neekonomičnosti proizvodnje.

Neekonomičnost uvoženega premoga

Drugi izziv pa so zaloge premoga. "Izkopane količine domačega premoga verjetno ne bodo nikoli več take, kot so bile, in tudi TEŠ ne bo več proizvajal toliko kot včasih, torej okoli štiri teravatne ure na leto. Zato menim, da bo delovanje TEŠ omejeno na obdobja, ko bo elektrika na trgu dražja in bo v našem sistemu primanjkljaj električne energije," je lani v pogovoru za Dnevnik napovedal šef HSE Tomaž Štokelj.

Uporaba uvoženega premoga pa precej spreminja ekonomiko: šef Elesa Aleksander Mervar je decembra 2022, ko je bila cena kupona podobna kot danes, navedel, da ima TEŠ 6, če kuri velenjski lignit, stroškovno ceno 156 evrov za megavatno uro (MWh), z uvoženim 230 evrov za MWh elektrike. Peti blok pa z uvoženim premogom proizvaja elektriko po ceni 294 evrov na MWh.

Predlani sprejeta strategija izstopa iz premoga navaja, da bo Slovenija kopanje premoga opustila do leta 2033, a so predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo v zadnjih letih večkrat poudarili, da bi se to zgodilo že precej prej.

Grožnja stabilnosti

Kot poroča spletni portal Necenzurirano, bosta po trenutnih projekcijah zgolj TEŠ in premogovnik v letu 2025 skupaj ustvarila od 200 do 250 milijonov evrov izgube, leto dni pozneje pa 300 milijonov evrov.

Ob tolikšnem "minusu" tudi HSE ob veljavnih kreditnih aranžmajih čaka bankrot, piše portal.

Zato naj bi zdaj izgubarski družbi oddelili po vzoru bančnega sektorja, ki je leta 2012 slabe terjatve prenesel na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). HSE pa bi med drugim ohranil trgovski podjetji ECE in Energija Plus, Dravske elektrarne, Soške elektrarne.

Za to pa mora država dobiti tudi zeleno luč Evropske komisije.