Izvozni trgi Slovenije: kakšnega zdravja bodo letos naši največji kupci

Slovenija je v prvih desetih mesecih lani ustvarila 45 milijard evrov izvoza, tri četrtine (okoli 35 milijard evrov) v spodaj navedenih deset držav.

Na prvem mestu je bila tudi lani Švica. Blagovno menjavo med državama po letu 2018 poganja odprtje Novartisovega logističnega centra na Brniku, ki je največje logistično vozlišče farmacevtske družbe v Evropi. Novartis predhodno v Slovenijo uvožene farmacevtske izdelke izvaža v Švico. Urad RS za makroekonomske analize pa v poročilu o razvoju navaja, da ta ne prispeva veliko k dodani vrednosti oziroma bruto domačemu proizvodu Slovenije oziroma da je “vpliv neznaten”. Realno torej največji izvozni trg Slovenije ostaja Nemčija.

Skrbi konkurenčnost nemške industrije

Nemško gospodarstvo se je po oceni vlade lani skrčilo za 0,4 odstotka, predvsem na račun zmanjševanja potrošnje in naložb. To je posledica inflacije, ki zmanjšuje kupno moč, ter višjih stroškov zadolževanja, a tudi manjšega tujega povpraševanja po izdelkih in storitvah nemških podjetij. Njihovi ključni prodajni trgi so Kitajska, ZDA in Nizozemska.

Decembra se je, kot je včeraj objavil Destatis, nemška inflacija po petih mesecih padanja znova zvišala in je znašala 3,8 odstotka. Do konca tega leta naj bi se umirila na 3,1 odstotka, do decembra 2025 pa nadalje na 2,2 odstotka.

Letos naj bi se realne plače zviševale – med drugim zaradi ukrepa vlade, ki omogoča delodajalcem, da zaposlenim izplačajo do tri tisoč evrov neobdavčenega bonusa –, s tem pa se bo po pričakovanju bruseljskih analitikov ponovno okrepila tudi potrošnja. Ravno tako naj bi se povečalo izvozno povpraševanje. Evropska komisija tako največjemu evrskemu gospodarstvu za letos napoveduje 0,8-odstotno, za prihodnje leto pa 1,2-odstotno rast.

Vplivni münchenski ekonomski institut Ifo je konec decembra napoved rasti za letos zmanjšal z 1,4 na 0,9 odstotka, kot razlog pa navedel vztrajno negotovost, ki potrošnike nagovarja k varčevanju in zavira naložbe, s tem pa odlaga okrevanje.

Slovenski izvozniki v Nemčijo so vezani predvsem na nemško industrijo, ki pa ima veliko težav zaradi višjih stroškov zadolževanja in visokih cen energentov. O tem smo nedavno pisali v članku Ali Nemčija spet postaja evropski bolnik?. Nemški gospodarski minister Robert Habeck je ob včerajšnji objavi novice, da je Nemčija lani izpuste toplogrednih plinov zmanjšala za petino, izrazil skrb, da je večina tega zmanjšanja posledica zmanjševanja industrijske proizvodnje. Cilj Berlina je, da Nemčija ostane močna industrijska lokacija, a podnebno nevtralna, je dejal. Vlada letos gospodarstvu namenja 12 milijard evrov pomoči zaradi visokih cen energentov.

Italijanski up so evropska sredstva

Tudi pri zahodnih sosedih naj bi gospodarstvo letos beležilo 0,9-odstotno, prihodnje leto pa 1,2-odstotno rast. Zmerno rast naj bi poganjale naložbe, financirane s sredstvi načrta za okrevanje in odpornost.

Italijanska centralna banka medtem letos pričakuje počasnejšo rast. V decembrski napovedi je predvidela 0,6-odstotno rast, kar je malo manj, kot je napovedovala oktobra (0,7 odstotka). Kot razlog je navedla podaljševanje obdobja slabših pogojev.

Inflacija naj bi se v Italiji letos znižala na 2,7 odstotka in leta 2025 na 2,3 odstotka.

Pozitivni obeti za Hrvaško

Hrvaško gospodarstvo naj bi raslo s podobno dinamiko kot lani, Evropska komisija južnim sosedom napoveduje 2,5- oziroma 2,8-odstotno rast. Komisija napoveduje, da bosta rast poganjala zasebna poraba (predvsem ob naraščajočih realnih plačah) in naložbe, podprte z evropskimi sredstvi.

Inflacijo bodo na eni strani mirile padajoče cene hrane in energentov, na drugi strani pa ji bodo nov zagon dajale višje cene storitev, ker se bodo v cene prelivali višji stroški dela. Kljub temu naj bi bila inflacija konec leta pri 2,4 odstotka, kar je le še malo nad dvoodstotnim ciljem.

Tudi zaposlenost naj bi še naprej naraščala.

V Avstriji rast plač in okrevanje potrošnje

Avstrijsko gospodarstvo se bo po lanski upočasnitvi (predvidoma 0,5-odstotni upad BDP), ki so jo povzročili visoke cene energentov za industrijo, naraščajoči stroški dela na enoto proizvoda in ohlajanje v izvoznem sektorju, po napovedih komisije letos in prihodnje leto vrnilo na pot rasti. Ta naj bi letos znašala en odstotek, prihodnje leto pa 1,3 odstotka.

Rast naj bi pospešila večja zasebna poraba kot posledica višjih neto plač, pa tudi okrevanje v izvoznem sektorju. Po drugi strani naj bi rast naložb, predvsem v gradbenem sektorju, še naprej zavirale visoke obrestne mere.

Medtem ko naj bi rast plač (in potrošnje) na eni strani pospešila rast, pa na drugi strani ustvarja pogoje za podaljševanje obdobja visoke osnovne inflacije (brez upoštevanja cen hrane in energentov). Splošna rast cen pa naj bi se letos in prihodnje leto vseeno umirila na 4,1 oziroma tri odstotke.