V kratkem bo znano, kolikšna bo letos minimalna plača

Novice Andreja Lončar 7. januarja, 2024 05.51
featured image

Višina letošnje minimalne plače še ni znana, pravijo na ministrstvu za delo Luke Mesca, jasno pa je, da se bo dvignila vsaj za 4,2 odstotka.

7. januarja, 2024 05.51

Ministrstvo za delo Luke Mesca bo v kratkem odločilo, kolikšna bo minimalna plača za letošnje leto. Lani je bil sklep 13. januarja že objavljen v uradnem listu, letos pa naj bi bila po napovedih ministra odločitev znana v drugi polovici meseca.

Na ministrstvu so nam ta teden na vprašanje, kolikšna bo letošnja uskladitev, odgovorili, da to še ni znano. Po zakonu mora biti sklep o novi višini minimalne plače do konca meseca objavljen v uradnem listu.

Že zdaj pa je jasno, da bo minimalna plača višja. Po zakonu se mora namreč vsako leto uskladiti najmanj z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Za uskladitev minimalne plače se uporabi podatek statističnega urada o rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta, ki je bila pri nas po prvi oceni 4,2 odstotna.

To pomeni dvig bruto plače s trenutnih 1.203,36 evra na 1.253,90 evra, torej za okroglih 50 evrov. Neto plača bi se zvišala na okoli 900 evrov.

Ni pa nujno, da bo Mesec plačo le uskladil z inflacijo. Že pred novim letom je napovedal, da se bodo ta mesec znotraj koalicije pogovarjali o višini dviga. Posvetovati se mora tudi s socialnimi partnerji.

Desetina zaposlenih okrog ‘minimalca’

Koliko ljudi pri nas prejema minimalno plačo, natančno ni znano. Urad za makroekonomske analize (Umar) v zadnjem poročilu o razvoju navaja oceno, da je leta 2021 okoli 85 tisoč zaposlenih (11 odstotkov vseh) prejemalo plačo do 110 odstotkov minimalne plače.

Kot ugotavljajo v analizi plačne statistike v obdobju med 2010 in 2021, se je delež prejemnikov minimalne plače v navedenem obdobju postopoma zniževal, kar kaže na rast plač.

Umar navaja še, da se je v obdobju od 2018 do 2022 minimalna plača realno najbolj povečala v Litvi (za več kot 40 odstotkov), sledijo pa Španija, Hrvaška in na četrtem mestu Slovenija z 12,8-odstotno rastjo. Kot napisano, gre za obdobje do 2022, lani je nato sledila še 10-odstotna rast.