Na sodišče prihaja ena največjih odškodninskih tožb v zgodovini Slovenije
V sredo bi morala – če ne bo zaradi okrnjenega dela na sodiščih obravnava preklicana – na zatožno klop sesti nekdanja menedžerja Adrie Airways. Stečajni upravitelj prevoznika meni, da sta s sodelavci podjetje in upnike oškodovala za 78 milijonov evrov.
Kranjsko okrožno sodišče je za sredo razpisalo prvo obravnavo v odškodninski tožbi Adrie Airways, propadle letalske družbe, zoper nekdanja vodilna nemška menedžerja v Adrii Airways Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha. Danes še ni jasno, če obravnava dejansko bo.
Sodniki namreč prav v sredo začnejo z dvotedenskim opozorilnim protestom, zaradi česar bi lahko preklicali že razpisane (nenujne) obravnave. Trenutno sklic po podatkih na strani sodišča še velja.
Brez odziva
Stečajni upravitelj Adrie Airways Janez Pustatičnik je odškodninsko tožbo, v kateri od toženih zahteva 78 milijonov evrov, vložil predlani. Gre za eno največjih odškodninskih tožb v zgodovini Slovenije.
Med toženimi so poleg Schusterja in Kowarscha tudi drugi menedžerji Adrie po letu 2016, a je obravnava tokrat razpisana le za imenovana. Shuster in Kowarsch sta bila tudi partnerja v finančnem skladu 4K Invest, ko je ta od države kupil Adrio, s tem pa, kot je razumeti, tudi odgovorna za levji delež nastalega oškodovanja, ki je oktobra 2019 rezultiralo v stečaju prevoznika.
Pustatičnik je po navedbah v rednih poročilih angažiral odvetniško družbo, ki je s forenzično revizijo ugotavljala potencialno oškodovanje, nato pa leta 2022 vložil tožbo po 42. členu zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta člen govori o odškodninski odgovornosti poslovodstva, ko je podjetje insolventno, vodstvo pa ne ukrepa (na primer z dokapitalitacijo).
Oktobra lani je Pustatičnik v poročilu v stečaju Adrie Airways zapisal, da odgovora na tožbo do takrat niso prejeli.
Zakaj prav 78 milijonov evrov?
V zgoraj omenjenem členu zakona piše, da je poslovodstvo v primeru, da ne dokaže drugače, dolžno kriti škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom terjatev in vsoto poplačil iz stečajne mase.
Upniki Adrie Airways so do zdaj prejeli skupno 5,5 milijona evrov. Dolg do navadnih upnikov znaša še 62 milijonov evrov, do prednostnih 14,1 milijona evrov, do ločitvenih pa (skupaj z obrestmi) 6,8 milijona evrov. Stečajni upravitelj je torej očitno ocenil, da bo končna razlika med terjatvami upnikov in poplačilom 78 milijonov evrov.
Estonec izločen
Kot izhaja iz oktobrskega poročila upravitelja, je ta sprva vložil tožbo tudi zoper Svena Kukemelka, ki je izvršni direktor Adrie postal maja 2019, torej le štiri mesece pred začetkom stečaja Adrie.
A sodišče je po vložitvi tožbe od stečajnega upravitelja zahtevalo, da predloži prevode v estonski jezik ali da založi predujem 45 tisoč evrov za prevode dokumentacije za Kukemelka. Pustatičnik je Kukemelka odstranil s seznama toženih, sodišče pa je posledično v tretjem četrtletju lani ustavilo postopek zoper Estonca.
“Po dostopnih informacijah in ocenah je bila vloga Svena Kukemelka iz Estonije pri povzročitvi škode, ki se vtožuje v gospodarskem sporu, relativno majhna (če sploh kakšna). V relativno kratkem času po njegovem imenovanju na funkcijo direktorja je bil predlagan tudi stečaj,” je odločitev obrazložil upravitelj in pripisal, da se postopek lahko še vedno sproži, če se izkaže potreba.
Kukemelk je sicer po dostopnih podatkih relativno znano ime v baltskih prevozniških krogih. Pred Adrio je delal v družbah Estonian Air, airBaltic, Nordica in upravljavcih letališč Tallinn Airport ter Odessa Airport. Trenutno je podpredsednik estonskega logista Omniva, kjer pokriva področje mednarodnega poslovanja.
Fiktivne svetovalne pogodbe
Ločeno se z dejanji nekdanjega poslovodstva Adrie ukvarja tudi tožilstvo. To je sredi leta 2021, kot je razkril spletni portal Necenzurirano.si, vložilo zahtevo za preiskavo proti štirim Nemcem, obtoženim zlorabe položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju.
Po poročanju portala naj bi Schuster, Kowarsch, Klaus Platzer, ki je v času 4K svetoval Adrii, ter Eggo Laukamp, ki je bil v letih od 2014 do 2018 vodja nabave na skladu 4K Invest, s fiktivnimi svetovanimi pogodbami pridobili za 3,5 milijona evrov neupravičene premoženjske koristi.
Ali je bila sodna preiskava dejansko uvedena in kje je danes, smo vprašali tožilstvo, odgovor čakamo.
