Zakaj je eno ključnih podjetij svetovnega gospodarstva zdaj na tapeti politike
Na Tajvanu bodo v soboto splošne volitve. Napetost se stopnjuje, v političnem vrtincu pa se je znašel tudi dragulj tajvanskega gospodarstva in največji proizvajalec čipov na svetu.
Svetovna javnost letos nestrpno pričakuje volitve v ZDA. A medijska pozornost bo še prej usmerjena proti Tajvanski ožini. V 23-milijonski državi ob vzhodni obali Azije se jutri na volišča podaja 19,3 milijona volivcev. Tajvanci bodo med tremi kandidati izbirali predsednika države in hkrati začrtali sestavo parlamenta s 113 sedeži.
Vpliv volitev na svetovno gospodarstvo
V tajvanskih vodah se srečajo interesi po regionalnem vplivu ZDA in Kitajske. Slednja pozorno spremlja dogajanje na otoku, za katerega vztraja, da je del njihovega ozemlja.
Za dodatno napetost je ob novoletnem nagovoru poskrbel kitajski predsednik Xi Jinping, poroča CNN. Izrazil je namreč prepričanje, da je “združitev domovine zgodovinsko neizogibna”. V Pekingu so s trenutno oblastjo v Tajpeju odkrito nezadovoljni, volitve pa so označili kot odločitev med “vojno in mirom, blaginjo in nazadovanjem”.
Oči bodo tako uprte tudi v odziv Kitajske na sobotno glasovanje. Regionalni konflikt, katerega jabolko spora bi bil Tajvan, bi bil namreč nočna mora za svetovno varnost – tudi zato, ker je tam proizvedenih več kot 90 odstotkov naprednih mikročipov. Ti so vgrajeni v vsakdanje pametne naprave in avtomobile in so tako ključni za današnjo družbo in gospodarstvo.
Kaj pomanjkanje čipov pomeni za podjetja po svetu, smo na stari celini lahko izkusili nedavno. Med pandemijo Covida-19 so zaradi pretrganih dobavnih verig obstale proizvodnje največjih evropskih avtomobilistov, tudi novomeški Revoz.
Podjetje kot globalno strateško premoženje Tajvana
Vrednost industrije polprevodnikov bo po ocenah ameriškega svetovalnega podjetja McKinsey & Company leta 2030 dosegla bilijon dolarjev. Za primerjavo, prihodki svetovne avtoindustrije so se leta 2022 gibali okoli slabih treh bilijonov dolarjev.
Ravno tajvanska družba TSMC (kratice v angleščini pomenijo Taiwan Semiconductor Manufacturing Company) je največji pogodbeni proizvajalec čipov na svetu in tako dragulj njihovega gospodarstva. Polprevodniki so v letih 2021 in 2022 pomenili skoraj 42 odstotkov izvoza te otoške države.
TSMC je postal globalno strateško premoženje Tajvana, ob katerem se vlade po svetu potegujejo, da bi vzpostavile njegove lokalne proizvodne obrate in tako zmanjšale tveganje v dobavnih verigah.
Družba se je v zadnjih mesecih znašla sredi političnega vrtinca, ki je zajel Tajvan. Dilemo pooseblja tamkajšnji študent fizike Eddie Kung, ki je za poslovni medij Financial Times dejal, da ne ve, katerega kandidata bo obkrožil v soboto, bo pa na njegovo odločitev vplivala skrb okoli polprevodniškega velikana.
“Vlada je zavezana podjetju TSMC, ker ta povsem obvladuje naš delniški trg. To ustvarja resnične težave, saj interesi TSMC niso nujno najboljši za naše celotno gospodarstvo,” je povedal Kung. Podjetje je na začetku decembra pomenilo več kot četrtino tržne kapitalizacije tajvanske borze.
Kung je opozoril tudi na ogromne količine vode, ki so potrebne za proizvodnjo polprevodnikov. Širitev družbe v Tajvanu po njegovih besedah ni trajnostna in naj bi bila v nasprotju s svetovnimi prizadevanji po zmanjšanju emisij ogljika. “Bi izbrali TSMC ali podnebje? Ne bi bilo bolje, če bi obrate, kjer proizvajajo čipe, postavili na lokacijah z zadostno zalogo obnovljive energije?” se je še vprašal študent fizike.
Tajvan boleha za “nizozemsko boleznijo”
Vprašanje o okoljskih vplivih je za mladega Tajvanca še posebej pereče, ker živi v občini Taichung, kjer je onesnaženost zraka zaradi največje elektrarne na premog v državi pogosto večje kot drugod. A velika vloga, ki sta jo TSMC in polprevodniška industrija odigrala v tajvanskem gospodarstvu, vzbuja skrb tudi med številnimi drugimi volivci, najava Financial Times.
“Tajvan postaja vse močnejši v svetovni tehnološki proizvodnji, zlasti na področju čipov,” je za omenjen medij dejal inženir strojne elektronike Wu Chun-han. “Čeprav smo zaradi tega postali nepogrešljivi za svet, se pojavlja nekaj podobnega Nizozemski bolezni.” Izjava se nanaša na gospodarstva, kjer razcvet enega sektorja ovira razvoj drugih.
Na otoku je zato zaživela ideja o spremembi strukture tajvanskega gospodarstva. Kot del rešitev se omenja celo selitev dela proizvodnje TSMC v tujino.
Čipi ostajajo na otoku
TSMC po pisanju Associated Press, proizvodnjo že vzpostavlja v ameriški Arizoni. Dva obrata ima tudi na Kitajskem, kjer nastajajo manj napredni čipi.
Vseeno pa predsedniški kandidati večjih premikov proizvodnje izven svojih meja ne omenjajo.
Industrija polprevodnikov Tajvanu ne nazadnje zagotavlja varnost pred grozečo sosedo. Kitajska bi bila ob morebitnem vojaškem napadu deležna kritik in pritiska podjetij in držav. Politika v predvolilnem času sicer napoveduje, da bodo razširili področja visokotehnološkega sektorja.
S takšnimi obljubami je nase opozoril tudi nekdanji župan Tajpeja Ko Wen-je, ki izziva dve največji etablirani stranki. Po pisanju Politica je Ko še posebej priljubljen med mladimi volivci. Njegova Tajvanska ljudska stranka (Taiwan People’s Party – TPP) napoveduje, da bo zavzela sredino med uveljavljenima političnima silama v državi, ki naj bi po njihovem prepričanju bili do Kitajske bodisi preveč sovražni bodisi preveč popustljivi.
Ko je v kampanji spomnil ravno na razkorak med investicijami, ki jih prejme tajvanski tehnološki sektor in preostali del gospodarstva. S tem je želel prepričati neodločene volivce, katerim je vztrajno ponavljal, da mora njihova država nasloviti pet točk pomanjkanja: energijo, vodo, zemljo, delavce in zaposlitve za visoko kvalificirane kadre.
Po navedbah medija AP tajvanski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša približno 30.000 evrov. To je skoraj dvakrat toliko kot znaša BDP na prebivalca na Kitajskem.
Objava javnomnenjskih anket je na Tajvanu deset dni pred volitvami prepovedana. Po zadnjih podatkih pa ima Ko Wen-je najmanj možnosti.
Javnost je najbolj naklonjena 64-letnemu Laj Čing Teju, svoj glas naj bi mu namenilo 36 odstotkov volivcev. Nekdanji zdravnik je kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke (Democratic Progressive Party – DPP) in že danes sedi na mestu podpredsednika države. Tja bi ob njegovi zmagi sedla Hsiao Bi-khim, ki jo je Policito označil za znano figuro v Washingtonu in de facto veleposlanico v ZDA.
Udaril se bo s kandidatom Nacionalistične stranke (KMT). To je Hou Yu-ih, nekdanji policist, ki danes vodi največje tajvansko mesto Novi Tajpej. Hou je na zadnjem merjenju javnega mnenja zbral 31-odstotno podporo.
