Kako so trije inženirji v nekaj mesecih zgradili dve milijardi vreden start up

Pariški start up Mistral AI si je z zadnjim krogom financiranja decembra prislužil vrednotenje nekaj več kot 1,8 milijarde evrov. Komaj nekaj mesecev staro zagonsko podjetje izstopa med evropskimi mladimi upi na področju umetne inteligence, po navedbah enega od ustanoviteljev Mistralova tehnologija po učinkovitosti prekaša celo ameriške težkokategornike v panogi. Poleg naprednosti svojih modelov podjetje v vročem sektorju zanimanje pritegne tudi z odprtokodnimi produkti.

Trojica ustanoviteljev se je kalila prek luže

Mistral AI so maja zagnali trije ambiciozni francoski znanstveniki in inženirji s področja umetne inteligence, ki so se pred novim podvigom urili v najprestižnejših programih ameriških tehnoloških velikanov. Izvršni direktor start upa Arthur Mensch je bil več kot dve leti član Alphabetovega raziskovalnega laboratorija umetne inteligence DeepMind, vodja raziskav Guillaume Lample in tehnični direktor Timothee Lacroix pa sta pred tem delala v Meti.

Od ustanovitve je velikost kolektiva narasla na 22, pri čemer je ob upoštevanju najnovejšega vrednotenja družbe vsak zaposleni “težak” nekaj manj kot 91 milijonov evrov. V tej kategoriji francosko podjetje zaostaja za prvakom sektorja OpenAI, kjer vrednotenje na uslužbenca po ocenah analitske družbe Growjo znaša skoraj 120 milijonov evrov.

Kaj prinese odprta koda

Po Menschevih besedah imajo ustanovitelji z Mistralom jasen cilj – ustvariti evropskega prvaka s svetovnim dosegom na področju generativne umetne inteligence, ki temelji na odprtem, odgovornem in decentraliziranem pristopu k tehnologiji.

Mistral razvija odprtokodno programsko opremo, kar pomeni, da se njegove produkte lahko koristi, kopira in spreminja. S tem lahko stranke hitro zaženejo svoje modele in jih prikrojijo specifičnim potrebam.

Podjetje razvija odprtokodno programsko opremo za razvoj jezikovnih modelov in drugih generativnih AI-orodij. To pomeni, da se njegove produkte lahko koristi, kopira in spreminja brez omejitev, s čimer lahko Mistralove stranke hitro in učinkovito zaženejo svoje modele in jih tudi prikrojijo specifičnim potrebam. Obenem se z odprtokodnim sistemom podjetja ob treniranju svojih modelov izognejo deljenju podatkov s ponudnikom programske opreme.

Septembra je zagonsko podjetje predstavilo klepetalnik Mistral 7B, ki ga lahko povsem svobodno in brezplačno uporablja kdorkoli, zasnova pa je še vedno skrivnost. Poleg tega pa družba razvija tudi precej zmogljivejši model, ki uporabnikom še vedno daje proste roke, a je plačljiv.

Odprtokodni pristop v industriji deli mnenja

Mistralova pot je v popolnem nasprotju z izbiro večine igralcev v umetni inteligenci. Vodilna imena, kot sta OpenAI in Alphabet, tolikšni svobodi nasprotujejo, saj trdijo, da je ta možnost veliko nevarnejša. Najpogostejša kritika odprtega razvoja je, da se prosto dostopna tehnologija lahko uporabi za širjenje dezinformacij in drugih škodljivih vsebin.

Med večjimi imeni je Mistralovemu načinu naklonjena le Meta, ki je lani kot večinoma odprtokodnega splavila svoj Ai-model Llama 2. Poleg Mete ravnanje start upa podpirajo tudi vlagatelji. Ameriški sklad tveganega kapitala Andreessen Horowitz, ki je vodil najnovejšo dokapitalizacijo, je ob objavi naložbe zapisal: “Umetna inteligenca mora biti odprta.” Dodajajo, da na svetu ne obstaja ekipa razvijalcev, ki bi lahko popravila vsako napako v kodi. Večje skupine lažje zgradijo cenejšo, hitrejšo in varnejšo programsko opremo.

Povezava z Alphabetom bo pospešila razvoj

Mistral je pred kratkim napravil še en pomemben korak. Z ameriškim Alphabetom je sklenil partnerstvo, s katerim bo svoje prihodnje generacije modelov gradil in testiral znotraj infrastrukture Google Cloud, poroča Reuters. Mensch je dejal, da bo podjetje s to potezo v prihodnosti bolj učinkovito razvijalo zmogljivejše produkte, ki bodo javnosti še lažje dostopni.

Zakaj gre v nos evropska regulativa umetne inteligence

Mistral je status samoroga dosegel ravno v času, ko je EU dosegla sporazum glede prve svetovne zakonodaje, ki ureja področje umetne inteligence. Nova pravila med drugim določajo, da morajo tehnološke družbe, ki delujejo na bolj tveganih področjih, kot sta zdravstvena oskrba in avtonomna vožnja, razkriti proces treniranja modelov. Kršenje zakona bi podjetju prineslo kazen do sedmih odstotkov celotne svetovne prodaje.

V zadnjih mesecih so pogajanja zadrževale predvsem Nemčija, Italija in Francija v strahu, da bi novi zakon preveč omejil domače start upe umetne inteligence. Po navedbah Reutersa je bil pri tem zelo aktiven Mistral, ki ga je nato podprla francoska vlada. Vir blizu zagonskega podjetja je dejal, da je družba naklonjena strogim pravilom za produkte, ne pa za tehnologijo, na kateri so zgrajeni.