Kriptovaluta, ki je postala prva izbira spletnih prevarantov

Medtem ko v Združenih državah Amerike bitcoin v obliki indeksnih skladov (ETF) postaja del tradicionalnih borznih trgov, nekatere druge kriptovalute uporabljajo kriminalna omrežja. V jugovzhodni Aziji je za pranje denarja, nelegalno igralništvo in spletne prevare vse bolj priljubljen tako imenovani stabilni kovanec tether, ugotavlja poročilo urada Združenih narodov za droge in kriminal.

Kriminalne združbe v regiji med drugim ubirajo strategijo, ki ji pravijo “klanje prašičev”. Ta vključuje pridobitev zaupanja žrtve, običajno z vzpostavljanjem romantične navezanosti, preden žrtev prepričajo o nakazilu večjih vsot denarja. A tudi med prevaranti so mnoge žrtve trgovine z ljudmi, opozarja urad.

Januarsko poročilo ZN, ki so ga videli pri Financial Timesu (FT), ugotavlja, da so oblasti v zadnjih letih razbile več mrež za pranje denarja, odgovornih za premikanje nezakonitih sredstev prek kriptokovanca tether. To vključuje operacijo, s katero so singapurske oblasti avgusta lani zasegle 737 milijonov dolarjev v gotovini in kriptovalutah.

Novembra lani je podjetje Tether, ki izdaja istoimenski kovanec, po skupni preiskavi z ameriškimi oblastmi in kriptoborzo OKX zamrznilo za 225 milijonov dolarjev svojih žetonov. Ti so bili namreč povezani s kriminalno združbo iz jugovzhodne Azije, ki se je ukvarjala s spletno prevaro in trgovino z ljudmi, piše FT.

Kaj je tether in zakaj tether

Tether (USDT) je stabilni kovanec, kar pomeni, da je njegova vrednost vezana na vrednost ameriškega dolarja. Gre za največji stabilni kovanec na trgu. V obtoku je za okrog 95 milijard dolarjev kovancev tether.

Veliki prilivi v tether so se zgodili februarja lani, ko so ameriški regulatorji omejili delovanje dveh glavnih tekmecev, poroča Bloomberg. To sta ameriška Circle, ki v sodelovanju s kriptoborzo Coinbase izdaja kovanec USDC, in Paxos, ki skupaj z največjo kriptomenjalnico Binance izdaja kovanec BUSD. V nasprotju s tekmeci je tether registriran izven ZDA, v Hongkongu.

Binance je novembra lani priznal krivdo v tožbi ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je podjetje bremenilo pranja denarja. Menjalnica je plačala 4,3 milijarde dolarjev kazni. Ustanovitelj Changpeng ‘CZ’ Zhao je prav tako priznal krivdo in odstopil z mesta direktorja.

Erin West, kazenska tožilka in strokovnjakinja za kibernetski kriminal iz Kalifornije, je za FT dejala, da so “mesarji prašičev” gravitirali k digitalnemu kovancu tether, ker je kriptovaluta omogočala hitre, nepovratne transakcije v verigi blokov (blockchain).

“Tether je prva izbira, ker je hiter in transakcij ni mogoče preklicati. Ko se denar premakne, se premakne. Ne moreš ga potegniti nazaj,” je dejala West.

Prevaranti pogosto žrtve trgovine z ljudmi

Kriminalne združbe v Kambodži, Laosu in Mjanmaru spletne prevare izvajajo s pomočjo trgovine z ljudmi. Ljudje, ki dejansko izvajajo prevare, so v to namreč pogosto zvabljeni z lažnimi oglasi za delovna mesta v IT-sektorju z visoko plačo, nato pa ustrahovani v izvajanje kriminalne dejavnosti. V največji meri združbe v to aktivnost zvabljajo mlade izobražene moške.

“Številne žrtve, ki so pobegnile ali bile rešene iz prevare, so bile rekrutirane z lažnimi oglasi, prisiljene v prevare ter podvržene grožnjam in fizični zlorabi,” ugotavlja poročilo urada iz septembra lani. Nekatere žrtve poročajo, da so jim grozili tudi z odvzemom organov.

Kot še navaja septembrsko poročilo, so prve informacije o združbah, ki upravljajo nekakšne farme za spletne prevare, prišle iz medijskega poročanja v letu 2021. Poročanje je dokumentiralo nekatere grozljive zgodbe žrtev trgovine z ljudmi. Med drugim so žrtve skakale z zgradb v Kambodži, Laosu in Mjanmaru, “da bi pobegnile iz prevarantskih poslopij, v katerih so bile prisiljene izvajati kibernetske prevare in finančne goljufije.”

Kako delujejo prevaranti

Večina žrtev trgovine z ljudmi je prisiljena pretentati ljudi, da vložijo v kriptovalute. Med drugimi shemami goljufij so tudi romantične prevare, spletna trgovina in nezakonite igre na srečo, navaja urad ZN.

Žrtve so prisiljene premamiti žrtve prevar z majhnimi začetnimi dobički z nakupom in prodajo kriptovalut, kot sta ethereum in tether. Ko žrtev prevare začne slediti navodilom in večkrat položi denar, žrtev trgovine z ljudmi preda telefon enemu od članov organizirane kriminalne združbe, ki se pripravi na “veliki udarec” proti žrtvi prevare.

V kamboškem mestu Sihanoukville je v zadnjih letih zraslo več igralnic, kar je v mesto privabilo igralce na srečo in mednarodne kriminalne združbe. Zadnje so se v času pandemije preusmerile v spletne prevare.

Žrtev prevare ne sumi ničesar, saj je z dotedanjimi depoziti služila. Med žrtvijo prevare in osebo, za katero menijo, da je zdaj prijatelj (žrtev trgovine z ljudmi), pa je vzpostavljeno zaupanje.

Žrtev prevare je tako lažje preslepiti, da vloži veliko večjo vsoto denarja. Ta tehnika se po navedbah urada ZN imenuje “klanje prašiča”, saj prevaranti “pitajo” svoje žrtve z manjšimi dobički, preden se lotijo “uboja”.

Ko žrtev prevare nakaže večjo vsoto denarja, platforma za naložbe v kriptovalute opozori žrtev prevare na lažne davke in pristojbine, ki naj bi jih morala plačati, če želi izplačani denar. Običajno se na tej stopnji žrtev prevare začne spraševati, ali je trgovalna platforma resnična.

Na tej stopnji organizirana kriminalna združba žrtvi trgovine z ljudmi naroči, naj prekine vso komunikacijo z žrtvijo prevare. Žrtev prevare je namreč izgubila ves svoj denar, zato kriminalni združbi ne koristi več. Žrtev prevare na tej točki spozna, da je bila prevarana, proces pojasnjujejo preiskovalci ZN.