Katera slovenska podjetja so v svetovni špici

Ko je na začetku lanskega avgusta Slovenijo prizadela najhujša ujma v zgodovini naše države, je bil slovenski dobavitelj evropske avtomobilske industrije KLS Ljubno med najhuje prizadetimi.

Minil ni niti en mesec, ko je zaradi pomanjkanja sestavnih delov, ki jih dobavlja KLS, obstala proizvodnja portugalske podružnice Volkswagna. Krčenje proizvodnje je sledilo še v drugih tovarnah nemškega velikana, v zmanjšanje je morala tudi Škoda.

Podjetje z zgornjega dela Savinjske doline je pomemben dobavitelj zobatih obročev, s katerimi oskrbuje več kot 80 odstotkov avtomobilskega trga v Evropi. Njegove izdelke vgrajuje več kot trideset avtomobilskih znamk.

V Sloveniji je več podjetij, ki so skorajda nepogrešljiva za svetovne proizvajalce. Nekatera imajo na svojih nišnih področjih celo večinski tržni delež na globalnem trgu. Spodaj jih izpostavljamo nekaj.

Talum vodi z rondelicami

Tovarna aluminija iz Kidričevega je največji proizvajalec rondelic na svetu. Segment je razdeljen na dva dela, rondelice in rondele. Pri prvih gre za ploščice iz aluminija, ki so polizdelek in jih končni proizvajalci uporabljajo za izdelavo doz, tub in druge embalaže. Kupci prihajajo iz farmacevtske, živilske, kozmetične in kemične panoge. V Talumu, kjer dosegajo četrtinski evropski tržni delež na področju rondelic, te izsekujejo iz ozkega traku, ki ga proizvajajo sami.

V isti proizvodni enoti proizvajajo tudi rondele, ki so večji aluminijasti diski in se vgrajujejo v dna nerjavnih posod. Talum pri teh dosega kar 60-odsotni svetovni tržni delež, a je obseg trga manjši kot pri rondelicah.

Evropa ostaja glavni trg rondelic za Talum, pošilja pa jih tudi v Južno Ameriko in Afriko. Prisoten je v arabskem svetu, položaj največjega proizvajalca na svetu pa naj bi še okrepil.

V Talumu namreč postavljajo nove proizvodne linije rondelic, ki postajajo najpomembnejši in največji segment v strukturi njihovih prihodkov. Glavni proizvodni segment družbe so ob rondelicah še drogovi, ulitki in toplotni prenosniki.

Poslovnih rezultatov za leto 2023 še ne razkrivajo, so pa navedli, da so poslovali v skladu z načrti. Če upoštevamo njihovo zadnje letno poročilo, so lani načrtovali 423 milijonov evrov prihodkov in dober milijon in pol evrov dobička. Takšni načrti bi bili sicer pod rezultati iz leta 2022.

Letos v Kidričevem pričakujejo zahtevno leto. Intenzivnost povpraševanja je po njihovih navedbah nižja kot v začetku lanskega leta, konkurenčnost naj bi jim klatile še davčne obremenitve in nestabilnost v mikroposlovnem okolju. Stik s konkurenco bodo med drugim poskušali ohraniti z aktivnostmi zelenega prehoda.

Slovenske napihljive hale

Med vodilnimi v svetu je tudi proizvajalec napihljivih hal Duol. Njihov evropski tržni delež se po besedah lastnika in direktorja Dušana Olaja giblje okoli polovice. Čeprav pri tem poudarja, da gre za zelo površinske ocene.

“Na Kitajskem in v ZDA, ki sta ogromna trga, potrebe pokrivajo njihova podjetja, ki pa delujejo lokalno in jih na drugih trgih ni. V Aziji in na Bližnjem vzhodu dosegamo približno osemdeset odstotkov tržnega deleža,” razlaga Olaj. Brez dveh največjih trgov se podjetje z Brezovice pri Ljubljani uvršča med tri največje razvijalce in proizvajalce napihljivih hal na svetu.

Po navedbah lastnika so nesporna številka ena z vidika globalizacije poslovanja. “Nobeden od naših konkurentov ni niti v tridesetih državah. Mi smo v več kot šestdesetih.”

Duol pravkar vstopa še na korejski trg, na katerem montira napihljivo halo z obsegom 12.000 kvadratnih metrov. Namenjena bo nogometu. Marca bo prvo balonsko halo dobavil tudi za kanadski trg, medtem ko v ZDA zaradi kompleksnosti trga za zdaj še ne bo vstopil.

Kaj je ključ do večinskega tržnega deleža? Dušan Olaj pravi kakovost, tradicija, inovativnost in razvoj ter poslovni model.

Optimističen ostaja tudi o prihodnjih letih, za katera napoveduje vztrajno rast: “Zaključujemo selitev v nove, 25.000 kvadratnih metrov velike poslovno-proizvodne prostore v Kamniku pod Krimom. Širimo se in podvajamo proizvodno zmogljivost, ki je temelj rasti podjetja.”

Lani so v Duolu ustvarili skoraj 40 odstotkov več prihodkov kot leto prej – leta 2022 je podjetje vknjižilo 10,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je zadoščalo za 74.710 evrov čistega dobička. Dobiček je sicer kar 85 odstotkov manjši v primerjavi z letom prej.

Glavni razlog za padec dobička v letu 2022 so ogromne podražitve vhodnih materialov in storitev, ki jih niso mogli prevaliti na kupce. “Časovnica od pridobitve posla do izvedbe je pri našem poslu šest do devet mesecev. Visoke podražitve vhodnih materialov in storitev naših dobaviteljev so bile posledica energetske krize in so nas ujele med realizacijo pogodb,” še pravi Dušan Olaj.

Za letos pričakujejo 20-odstotno rast v primerjavi z letom 2023.

Največji prodajalec sistemov za čiščenje zraka in prostorov

Slovensko podjetje je tudi v samem vrhu na področju sesalnikov. To je ljubljanska Hyla, ki dosega večinski svetovni tržni delež pri sistemih za čiščenje zraka in prostorov.

“Ne konkuriramo klasičnim sesalnikom, ki imajo vrečke, ampak tistim v naši tržni niši. Pri teh je edini filter voda in so samo v direktni prodaji,” razlaga direktorica prodaje Polona Golob Jamnik. “Kupci so gospodinjstva, praktično vse svoje izdelke pa izvozimo.”

Podjetje je prisotno na 70 svetovnih trgih, najpomembnejši so Nemčija, Francija in ZDA. Zanje dela več kot petnajst tisoč prodajnikov. S svojimi sesalniki se uvrščajo v višji cenovni razred.

Na vprašanje, po čem se razlikujejo od konkurence in kaj jim je tlakovalo pot do večinskega tržnega deleža, Golob Jamnik izpostavlja inovacije in razvoj. “Predvsem gre za način filtracije zraka in prostorov s separatorjem Defender, ki je plod našega znanja.”

Hyla je sisteme za čiščenje zraka in prostorov rekordno prodajala v času pandemije. Prodaja je denimo leta 2022 znašala 25,8 milijona evrov, kar je 57 odstotkov več od predkoronskega obdobja. Pred dvema letoma je ustvarila slabih 3,6 milijona evrov čistega dobička.

Lani je bila prodaja ponovno največja v zgodovini podjetja. Večja je bila za dvajset odstotkov, večji bo tudi dobiček. Optimistični so tudi za leto 2024.

Fotona med večjimi razvijalci medicinskih laserjev

Omembe vreden je tržni delež še enega ljubljanskega podjetja. Fotona se umešča med večje svetovne ponudnike medicinskih laserjev. Po navedbah direktorja podjetja Ladislava Grada dosegajo sedemodstotni svetovni tržni delež.

Prodajajo končne izdelke pod lastno blagovno znamko, razlaga Grad, ki recepta za dobro umeščenost v dobavne verige ni komentiral.

Leta 2022 je Fotona ustvarila 107,7 milijona evrov prihodkov od prodaje in 42,3 milijona evrov čistega dobička. Lani je rast prodaje podjetja znašala 12 odstotkov, letos pa pričakujejo šestodstotno rast.

Kočevske nogavice za športnike

Pomemben tržni delež na svojem področju drži ETI Elektroelement iz Izlak. Ta je eden od štirih vodilnih svetovnih ponudnikov zaščite za velike sončne elektrarne in največji evropski proizvajalec nizkonapetostnih varovalk.

Pri tem imajo po pisanju Financ med 25- in 27-odstotni tržni delež. Njihovi izdelki imajo evropske in ameriške certifikate kakovosti ter varujejo velike sončne elektrarne, katerih moč lahko presega deset megavatov.

Med vodilnimi na svojem področju je po pisanju časnika tudi razvijalec in proizvajalec športnih nogavic Intersocks. V Kočevju nogavice razvijajo za prepoznane blagovne znamke, od Jack Wolfskina do The North Facea, hkrati imajo zakupljene licence za izdelavo in distribucijo številnih drugih blagovnih znamk, na primer Nordice, Salomona in Heada.

So med tremi največjimi evropskimi proizvajalci športnih nogavic in med desetimi na svetu.

Med vodilne v Evropi se uvršča še prigoriški Inotherm. Ta je največji evropski proizvajalec aluminijastih vhodnih vrat v srednjem in visokem cenovnem segmentu. Svoj delež želijo najmanj ohraniti, sicer pa želijo nove kupce prepričati z novostmi.

“Večinski tržni delež nam daje pogajalsko moč”

Pomemben člen dobavne verige je tudi Domel iz Železnikov, ki je znan po proizvodnji in prodaji električnih motorjev in je eden največjih slovenskih avtomobilskih dobaviteljev. Proizvaja tudi elektromotorje za baterijsko vrtno opremo in podobna ročna orodja.

Dvema večjima tujima podjetjema zagotavlja kar 80 odstotkov motorjev, ki jih potrebuje. Med njima je nemški proizvajalec, ki svoje izdelke prodaja na globalnem trgu.

Dober položaj v dobavni verigi poskušajo doseči že med razvojem. Pri tem si želijo s tehničnimi karakteristikami izdelkov – na primer z večjo močjo, boljšim izkoristkom ali manjšimi vgradnimi merami, zagotoviti vlogo edinega dobavitelja.

“To pozicijo poskušamo dobiti, ker imaš potem prednost pri pogajanjih. Imaš več argumentov in manevra. Se pa zavedamo tudi vidika obvladovanja tveganj, ki ga prepozna kupec. Na izzive, kot je poplavna varnost, je zato treba imeti pripravljene odgovore,” razlaga predsednik uprave Matjaž Čemažar.

Tudi Železnike so, tako kot omenjeno Ljubno, poplave že večkrat prizadele. Nazadnje leta 2007.

“V preteklosti smo imeli nekaj kupcev, ki so nas redno preverjali in spraševali, kakšni so ukrepi za poplavno varnost. Zanimalo jih je, ali se protipoplavni projekti premikajo, kako varna je naša lokacija na dolgi rok in podobno. Neki kupec je celo izkazal zahtevo, da bi na dolgi rok našo proizvodnjo preselili v Škofjo Loko, ki je poplavno manj nevarna,” pove Čemažar. V Železnikih so po njegovih besedah poplavno tveganje že občutno zmanjšali, čeprav vsi projekti še niso zaključeni.

Domel je v drugi polovici leta 2023 zaznal občuten padec naročil. Leto so končali na 95 odstotkih prodaje iz leta 2022 in poslovali pozitivno. “Poslovnih rezultatov nismo dosegli. Dobiček je manjši. Za leto 2024 smo zaradi jesenskih napovedi načrtovali precej konservativno,” pravi Čemažar.

Letos pričakujejo podoben obseg prodaje kot lani – to je okoli 200 milijonov evrov. Poudarek bo na profitabilnosti in stroških. Po letih pretresov, ki so jih prinesli materiali, polprevodniki, pretrgane dobavne verige, si želijo predvsem stabilizacije poslovanja.