Kaj o vodi iz plastenk ugotavlja nova raziskava – in zakaj nas to lahko skrbi

Raziskovalci so pod vodstvom znanstvenikov z univerze Columbia so odkrili, da liter ustekleničene vode vsebuje približno 240.000 zaznavnih delcev nanoplastike. Študijo so pred kratkim objavili v publikaciji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).

Ko govorimo o nanoplastiki – gre za drobcene, a še zaznavne delce, ki so posledica odpadne plastike, so pa drobnejši od delcev mikroplastike, saj merijo manj kot en mikrometer.

V vodi delci sedmih plastičnih mas

Raziskovalci so se lotili treh priljubljenih znamk ustekleničene vode v ZDA (blagovnih znamk vode niso navedli) in v litru našli od 110.000 do 370.000 delcev. Pri 90 odstotkih najdenih delcev plastike je šlo za nanoplastiko, preostanek so bili delci mikroplastike.

Raziskovalci so v litru našli od 110.000 do 370.000 delcev. Pri 90 odstotkih delcev plastike je šlo za nanoplastiko.

V steklenicah so našli delce sedmih od najbolj pogosto uporabljanih plastičnih mas, med njimi tudi polietilen (PE) in polietilen teraftalat (PET), iz katerih izdelujejo steklenice, ter polistiren (PS), iz katerega izdelujejo zabojnike iz stiropora. Največ delcev pa je bilo iz poliamida (PA), vrste najlonskega vlakna.

Ker so steklenice za vodo izdelane iz PE in PET, so znanstveniki v študiji zapisali, da se ti delci izločajo v vseh fazah, od pakiranja do skladiščenja in transporta, drugih pet tipov plastike pa v vodo pride pred pridelavo vode in med njo.

Američani vsako leto pokupijo 50 milijard steklenic vode, navaja neprofitna organizacija Earth Day.

Nasprotno mnenje

Mednarodna zveza izdelovalcev ustekleničene vode (IBWA) je v izjavi za Forbes izpostavila, da je voda pod “strogim” nadzorom agencije FDA in da ni nobenih dokazov, da bi nanoplastika ogrožala človeško zdravje, saj FDA doslej ni izdala nobene regulative, ko gre za to plastiko v hrani in pijači.

“Večstopenjski nadzor od izvira do končnega produkta pomaga preprečevati morebitno škodljivo onesnaževanje končnega produkta, pa tudi onesnaževanje skladišč, proizvodnje in transportne opreme,” pravijo v IBWA. “Kot vedno je industrija ustekleničene vode predana temu, da strankam priskrbi najvarnejše in najbolj kakovostne produkte, ob tem pa sledimo tudi vsem znanstvenim dognanjem na tem področju.”

Kaj ugotavljajo dosedanje študije

“Ni popolnoma nepričakovano, da smo odkrili toliko te snovi,” je dejala ena od avtoric in podiplomska študentka kemije na Columbii Naixin Qian. “Gre za to, da je delcev več, drobnejši so.”

S številom plastičnih delcev v ustekleničeni vodi se je ukvarjalo že več študij, med drugim tudi ena iz leta 2018, ki je v litru ustekleničene vode odkrila povprečno 325 delcev mikroplastike, nanoplastike tu niso upoštevali. Številu plastičnih delcev v vodi so namenili še nekaj študij, vendar pa te niso zajemale delcev, manjših od enega mikrometra, kar pomeni, da nanoplastike v te raziskave niso vključili.

Človek, ki na dan spije dva litra ustekleničene vode, bo na leto zaužil približno kvadrilijon delcev nanoplastike.

Človek, ki na dan spije dva litra ustekleničene vode, bo na leto zaužil približno kvadrilijon delcev nanoplastike – tako je zapisano v študiji, ki so jo lani objavili v publikaciji Environmental Science and Technology. Ker so delci nanoplastike tako zelo majhni, lahko potujejo po telesu in vstopajo tudi v ožilje, pljuča, srce in možgane.

O nanoplastiki sicer še ni znanega veliko, ampak znanstveniki menijo, da je nevarnejša od mikroplastike, saj so delci bolj reaktivni, več jih je in prodrejo lahko v več predelov človeškega telesa. Delci nanoplastike lahko povzročijo vnetna obolenja v prebavilih, pa tudi oksidativni stres – neravnovesje v celicah in tkivih. Nanoplastika lahko povzroči tudi presnovne motnje, kot je zapisano v študiji iz leta 2021. Nanodelci polistirena lahko povzročijo tudi motnje rasti, reproduktivne nepravilnosti in motnje v delovanju prebavil.

Avtorica članka je Arianna Johnson.