Slovaki v desetletju načrtujejo 1.600 stanovanj v Ljubljani

Slovaška družba Corwin v zadnjih letih postaja vse pomembnejši igralec na ljubljanskem nepremičninskem trgu. Pisarno v Ljubljani je odprla pred šestimi leti, sredi lanskega decembra pa je zaključiula svoj prvi večji projekt – sosesko Kvartet v Šiški ob nakupovalnem središču Aleja z 236 stanovanji.

Zemljišče za štiri bloke je kupila konec leta 2017 od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), celoten projekt je bil ocenjen na 45 milijonov evrov, po besedah direktorja slovenskega dela podjetja Michala Maca pa so prodali 97 odstotkov stanovanj.

Kvartet je bil deveti dokončani projekt družbe, trenutno ima odprtih še osem. Od tega jih je polovica v Ljubljani, ki zanjo postaja vedno bolj pomemben trg, je dejal Maco. Potencial slovenske prestolnice ji je sicer predstavila arhitekta studia Ofis Špela Videčnik, ki je sodelovala pri snovanju Kvarteta.

Maco je poudaril, da je njihova temeljna filozofija revitalizacija degradiranih območij.

“Z revitalizacijo zapostavljena urbana območja dobijo novo življenje in dvigujejo kakovost bivanja v lokalni skupnosti. Na ta način ne posegamo v nepozidana območja,” je pojasnil Maco.

Takšen je tudi njihov drugi projekt, gradnja poslovne stavbe Vilharia neposredno ob železnici ob Vilharjevi cesti, ki bo v prihodnjih letih zaradi gradnje Potniškega centra in Emonike povsem spremenjena.

Gradnja Vilharie na petini

Trenutno je končana petina največje poslovne stavbe, ki naj bi bila po besedah Maca tehnološko in trajnostno ena najnaprednejših. Skupno 36.000 kvadratnih metrov poslovnih prostorov bo po načrtu končanih leta 2025.

Vilhario so zasnovali v danskem arhitekturnem biroju Schmidt Hammer Lassen. Imela bo pet nadstropij, v katerih bodo poslovni prostori, v pritličju pa bo mešanica gostinskega in trgovskega programa.

Slovenija vse bolj pomemben trg

V Corwinu ob tem napovedujejo, da bodo v prihodnjem desetletju v Ljubljani zgradili še 1.644 stanovanj.

“Ponašamo se s portfeljem skoraj 1.300 zaključenih stanovanj in s 5.000 načrtovanimi v prihodnjem desetletju v Sloveniji, na Slovaškem in Češkem. Od tega jih bo 1.644 v Sloveniji, kar nas postavlja v vlogo največjega investitorja v mestu,” je dejal Maco, ki je slovensko prestolnico spoznal že med študijsko izmenjavo, ko je zaključeval magisterij iz urbanizma.

Za zdaj so ob Vilharii napovedali še tri večje stanovanjske projekte – Masarykovo, Linhartov kvart in ob Šmartinski cesti, na nekdanjem območju Kolinske.

Pri vseh štirih projektih sodelujejo s češko investicijsko družbo Hartenberg, za katero naj bi po poročanju portala Necenzurirano stal nekdanji češki premier in milijarder Andrej Babiš. S Hartenbergom so dobili močnega finančnega partnerja, so pred časom za Finance sodelovanje opisali v Corwinu.

V treh projektih skupaj napovedujejo skupno gradnjo okoli 1.000 stanovanj.

“Točno število stanovanj in kvadratnih metrov pisarniškega prostora je seveda odvisno od končnih načrtov projektov, morebitnih novih pridobitev in zahtev trga. Ljubljana je eden od naših ključnih trgov, zato nameravamo nadaljevati z razvojem trenutno aktivnih projektov. Zanimajo pa nas tudi morebitni novi projekti, še posebej tisti, ki so na degradiranih območjih,” na vprašanje, kje vse bodo gradili odgovarja namestnik direktorja podjetja Corwin v Sloveniji Erik Fusík.

Masarykova bo podobna Situli

Projekt ob Masarykovi je del večje ureditve okoli potniškega centra, ki se je po več kot desetletju premaknil z mrtve točke.

Pred kratkim so se namreč začela pripravljalna dela za gradnjo potniškega centra, ki bo zrasel na sosednji parceli poslovne stavbe v nastajanju Vilharie. Prav tako se počasi poslavljata peščeni parkirišči ob železniških tirih, ki sta v lasti vlagatelja v zasebni del Emonike – družbe Mendota Invest, ki je v lasti sklada madžarske banke OTP.

Corwin je zemljišče nasproti Situle, ki je za zdaj edini zaključen projekt v okviru potniškega centra, kupil od DUTB in Naravnega zdravilišča Bukovnica. Pred tem je na tem mestu delovala nekoč ena največjih trgovskih verig Veletekstil.

Pred letom in pol so podrli zapuščen skladiščno-industrijski objekt, upravno stavbo, restavracijo in več manjših pomožnih objektov.

V načrtu je gradnja stanovanjske stolpnice, ki bo visoka okoli 80 metrov, po obsegu bo primerljiva s Situlo na drugi strani železnice. Predvidenih je 300 stanovanj.

Kot je za Forbes Slovenija povedal vodja projektov pri Corwinu Tomaž Cirkvenčič, bodo predvidoma v drugi polovici leta zaprosili za gradbeno dovoljenje.

“Ko dobimo gradbeno dovoljenje, bo gradnja potekala predvidoma dve leti,” je dodal. Pri projektu sodelujejo z norveškimi arhitekti iz podjetja Snøhetta, ki so se podpisali pod operno hišo v Oslu in knjižnico Bibliotheca Alexandrina v Egiptu.

Če bo šlo vse po načrtih, bodo gradnjo zagnali poleti ali jeseni 2025.

Ob Šmartinski cesti njihov največji projekt

Corwin največji projekt v Ljubljani snuje na nekdanjem območju tovarne Kolinska. Zemljišče, ki ga obdajata Šmartinska cesta in Središka ulica, so skupaj s češko investicijsko družbo Hartenberg kupili konec leta 2022, po poročanju portal Necenzurirano pa so za zemljišče najbogatejšemu Slovencu Igorju Lahu plačali 25 milijonov evrov.

V načrtu je gradnja celotne mestne četrti z okoli 464 stanovanji, pisarnami in trgovinskimi lokali. “Trenutno pripravljamo dokumentacijo za prvo fazo projekta. Načrtujemo, da bomo dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja oddali konec letošnjega leta,” je napovedal Maco.

Po videzu bo projekt podoben Palmi v Bratislavi, kjer bodo zgradili skoraj 1.000 stanovanj na območju nekdanje tovarne. V projektu je predvidenih 30.000 kvadratnih metrov površin za pisarniške prostore, trgovine in restavracije.

“Osrednji del bo namenjen le pešcem in kolesarjem, vozila pa bodo odrinjena na obrobje in pod zemljo,” je pojasnil vodja projektov. Pričakujejo, da bodo gradnjo začeli konec leta 2025. Sodelujejo z danskimi arhitekti iz biroja Cobe.

V preteklosti, še pod prejšnjim lastnikom, je bilo že objavljenih nekaj idejnih rešitev, ki pa bodo do začetka gradnje doživele spremembe.

Območje Gospodarskega razstavišča se bo spreminjalo

Še najbolj odmaknjen in nedorečen je projekt Linhartov kvart ob Gospodarskem razstavišču. Zemljišče za stavbo Slovenijales so skupaj s Hartenbergom kupili od Zavarovalnice Triglav, trenutno pa poteka sprejemanje podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Tudi tukaj je urejanje del večjega projekta, ki zajema tudi Gospodarsko razstavišče (nova kongresna dvorana), Baragovo semenišče (dokončanje Plečnikove stavbe) in turško družbo Dekon (načrtujejo gradnjo dveh stolpnic).

“V postopku smo štirje deležniki, zato časovni potek ni odvisen le od nas in je časovnico težko napovedati. Ko bi začeli graditi, bi potrebovali dve leti,” je dejal Cirkvenčič.

V Linhartovem kvartu načrtujejo 240 stanovanj na 16.500 kvadratnih metrov velikem zemljišču, v projektu pa so zajeti tudi poslovni prostori in storitvene dejavnosti. Za projekt so konec oktobra napovedali tudi izdajo nepremičninskih obveznic v vrednosti 9,5 milijona evrov, ki so zavarovane z zemljiščem pri Linhartovi cesti.