Tehnološka podjetja želijo več glasu pri reformah
Tehnološka podjetja in start upi več let opozarjajo na slovensko davčno okolje. Težave navajajo že pri ustanovitvi podjetij pa tudi pri obremenitvi dela in nezaupanju tujih vlagateljev. Zakaj predstavnikov ene najbolj obetavnih panog ni bilo na prvem srečanju s predsednikom vlade o davčni reformi?
Prejšnji teden so se predstavniki vlade s premierjem Robertom Golobom na čelu srečali s predstavniki okoli 15 gospodarskih združenj in organizacij. Tema je bila sodelovanje na področju davčne reforme in evidentiranju delovnega časa, za kar bodo ustanovili dve delovni skupini.
Med njimi pa ni bilo predstavnika Slovenskega tehnološkega foruma. Slednji pogosto opozarjajo na težave trenutne davčne ureditve in že dalj časa čakajo na rešitve, ki bi Slovenijo naredile konkurenčnejšo. Tudi v primerjavi s sosednjo Hrvaško.
Kot težave v panogi med drugim navajajo drago in zahtevno ustanavljanje novih podjetij, neurejeno obdavčitev vključevanja zaposlenih v lastniško strukturo in veliko obremenitev dela. Medtem na Hrvaškem prilagajajo davčno in druge zakonodaje mladim in in propulzivnim podjetjem v panogi, ki je v času digitalizacije ena ključnih. S tem v svojo državo privabljajo tudi sklade tveganega kapitala, ki vlagajo v mlada obetavna podjetja. Tako se sestavlja celoten ekosistem zagonskih podjetij.
“Dobili smo sporočila, da bomo vabljeni”
Odsotnost domače tehnološke branže je zbodla Slovenski tehnološki forum – gospodarsko interesno združenje, ki ni staro niti leto dni, a ga sestavljajo ustanovitelji in vodje vidnih visokotehnoloških podjetij.
“S strani politike smo dobili sporočila, da bomo vabljeni, a na koncu do tega ni prišlo,” razlaga predsednik foruma Andraž Logar, ki predvideva, da so na vladni strani želeli slišati njihovo mnenje. “Vendar naše združenje najbrž ni bilo povabljeno, ker nekje ni prišlo do konsenza, ali sodimo v takšno razpravo.”
Logar spomni, da so tehnološki forum ustanovili, ker jim obstoječa gospodarska združenja niso ustrezala. “To pomeni, da zagovarjamo drugačne poglede, kako bi se morala Slovenija premikati. Tukaj pa naletimo na ovire, ki ne prihajajo z vlade, ampak ostalih gospodarskih združenj.”
Ali to pomeni, da tehnološka podjetja ne bodo slišana med pripravo davčne reforme?
Iz Kabineta predsednika vlade odgovarjajo, da se bodo s predstavniki podjetij IT panoge predvidoma srečali v prihodnjih mesecih. Odgovorov na podrobna vprašanja o vključevanju IT podjetij in start upov v delovne skupine nismo prejeli.
IT podjetja so dobro zastopana
Da panoga ni spregledana, trdijo v Združenju Manager.
“Predstavniki IT podjetij niso manjkali, ker jih imamo vse organizacije v svojem članstvu,” razlaga Petra Juvančič, izvršna direktorica združenja. “Posebne sekcije za IT podjetje nimamo, a je med skoraj 1.300 člani veliko posameznikov iz IT branže in start up okolja. Tudi njih zastopamo. Še več kot mi pa jih ima GZS, ki ima tudi ločeno sekcijo. Mi smo vsi široko reprezentativni, nismo butični.”
Na GZS deluje Združenje za informatiko in telekomunikacije (ZIT), kjer pravijo, da z zbornico sodelujejo pri predlogih davčne reforme. “Poudarek je na tistih predlogih, ki so bolj pomembni za našo panogo. Ne sodelujemo pa neposredno v delovni skupini, ki jo bo vodil predstavnik GZS (to je Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS, op. a.). Delujemo torej tako, da znotraj zbornice debatiramo in se usklajujemo,” aktivnosti opiše direktor ZIT Nenad Šutanovac.
Slednji trdi še, da so znotraj GZS eni najpomembnejših deležnikov na področju davčne reforme, saj se ta v veliki meri dotika prav IT panoge. Šutanovac pravi tudi, da bi se sestanka z vlado udeležil, a je imel neodložljive obveznosti.
Juvančič medtem poudarja še, da delitve združenj po tem, s čim se kdo ukvarja, niso smiselne. Bolj se moramo pogovarjati o gospodarstvu kot celoti, je prepričana: “Gospodarske organizacije združujemo vse branže. Za sabo pa imamo ljudi in programe, ki jih zastopamo. Ko se pogovarjamo med sabo, so izzivi zelo podobni, ne glede na to, na katero branžo se fokusiramo.”
Znano je, da se tehnološki forum z uveljavljenimi organizacijami razhaja na nekaterih področjih. Eno takšnih je davčna politika, kjer zagovarjajo pristop, da bi trenutne obremenitve zgolj preoblikovali. “Menimo, da bo Slovenija težko znižala pobrano vsoto denarja, ki jo potrebujemo za delovanje države. Zato zavzemamo stališče, da je treba predrugačiti, od kod ta denar prihaja. Da se razbremeni delo in malenkost obremeni premoženje. V ostalih gospodarskih združenjih se sliši, naj vse razbremenijo, a se enačba potem ne bi izšla. Tak dialog nam ni pri srcu,” pravi Andraž Logar.
Tehnološki forum aktivno lobira
Slovenski tehnološki forum je v osmih mesecih obstoja sicer že vstopil v stik s slovensko politiko, s katero pravijo, da bodo še naprej ohranjali komunikacijo. Ne nazadnje so njihovi stiki vidni na platformi za beleženje lobističnih stikov Erar. Večkrat so obiskali finančno in gospodarsko ministrstvo ter ministrstvo za delo, pa tudi funkcionarje iz različnih strank v državnem zboru. Tako koalicijskih kot opozicijskih.
Tem so se predstavili in iskali področja, na katerih bi lahko v prihodnje sodelovali.
Kot namen in cilj lobiranja pogosto navajajo razvoj skladov tveganega kapitala. Vredno je dodati, da tehnološki forum sestavljajo tudi ustanovitelji skladov tveganega kapitala, ki se zanima za naložbe v start up podjetja.
Tema pogovorov so bile tudi pripombe in predlogi za izboljšave start up ekosistema, pa ustvarjanje spodbudnega gospodarskega okolja za visokotehnološka podjetja.
Čeprav se člani Slovenskega tehnološkega foruma sestanka o davčni reformi prejšnji teden niso udeležili, Logar verjame, da bodo ob pripravi reforme slišani, “saj je dialog vzpostavljen in komunikacija poteka”.
