Računsko sodišče nad Telekom: “neučinkovite” prodaje, razsipnost pri plačah …

Računsko sodišče je po treh letih končalo revizijo poslovanja Telekoma Slovenije, ki se nanaša na obdobje od januarja 2019 pa do 31. oktobra 2022. Gre za obdobje, v katerem so družbo vodili Rudolf Skobe, Tomaž Seljak in Cvetko Sršen.

Revizorji so med drugim pregledali postopke prodaje in nakupa odvisnih družb. V obdobju, na katero se nanaša revizija, so potekali prodajni postopki treh odvisnih družb, IPKO, Planet TV in TSmedia. V tem obdobju je potekal tudi postopek nakupa družbe Actual I.T. Računsko sodišče je prišlo do sklepa, da v teh postopkih Telekom Slovenije ni ravnal učinkovito.

Izgubarska naložba v Planet TV

Leta 2021, ko se je revizija začela, so mediji poročali, da je glavni razlog za njeno uvedbo dogajanje okrog naložbe v Planet TV.

Spomnimo, da je 31. januarja 2013 Telekomova medijska družba TSmedia kupila 49-odstotni delež v družbi Planet TV. Drugi lastnik je bila grška Antenna.

Do decembra 2016 je TSmedia delež povečal na 50,1 odstotka, takrat pa so delež prenesli neposredno na Telekom Slovenije ter ga nato s 3,5-milijonsko dokapitalizacijo povečali na 66 odstotkov. Antenna je ohranila 34 odstotkov.

Konec leta 2019 je nato Telekom 34-odstotni grški delež kupil nazaj za 23 milijonov (s stroški in obrestmi). Leta 2019 pa se je “na podlagi zaznanega tveganja nelikvidnosti odvisne družbe Planet TV” uprava Telekoma odločila za prodajo ter ga leta 2020 prodala madžarski družbi T2. V celotni dobi naj bi v podjetje vložili okoli 90 milijonov evrov. Podatki o vložku Telekoma v izgubarsko podjetje so v danes objavljenem revizijskem poročilu počrnjeni.

Ustavljeni prodaji

Revizorji so pregledali tudi postopek prodaje druge medijske hčerinske družbe TSmedia, ki je bil na koncu ustavljen.

Tudi ta del poročila je v veliki meri počrnjen. Razvidno pa je, da je bila odločitev za začetek prodajnega postopka TSmedia “sprejeta na podlagi opravljenih analiz” in da je uprava Telekoma 4. maja 2021 odločila, da se postopek prodaje TSmedia ustavi in zaključi brez prodaje. Navedeno odločitev uprave TS je 12. maja 2021 potrdil tudi nadzorni svet.

Spomnimo, da je uprava Telekoma pod vodstvom Cvetka Sršena v času vlade Janeza Janše tudi TSmedia želela prodati madžarskim lastnikom Planet TV. A ker je skupina United Group v lasti Dragana Šolaka – ta je tudi lastnik portala N1 – zanjo ponudila precej več, je Telekom prodajni postopek ustavil.

Ustavljen je bil tudi postopek prodaje Telekomovega hčerinskega podjetja Ipko. Prodajo tega je uprava Telekoma odredila maja 2019, čeprav po navedbah revizorjev ni bila predvidena v takrat veljavnih strateških dokumentih, prav tako niso bile narejene analize, ki bi izkazovale, zakaj je prodaja potrebna in upravičena. Novembra 2020 je uprava prodajo ustavila, pri čemer pa po navedbah revizorja spet ni jasno, ali je bilo to upravičeno.

Ohlapna pravila prodaj

Računsko sodišče ugotavlja, da Telekom v internih aktih ni imel določenih postopkov prodaje odvisnih družb, kar je po njihovi oceni vplivalo na to, da ni pravočasno ocenil pričakovane kupnine za odvisne družbe.

V enem primeru uprava Telekoma ni sprejela sklepa o začetku postopka prodaje odvisne družbe, prav tako pa sodišče ni moglo ugotoviti, kdo je sprejel odločitev o začetku postopka ter kdaj se je ta začel.

Nedoločeni postopki pa so po mnenju sodišča tudi vzrok, da sta bila dva postopka prodaje odvisnih družb, ki sta zahtevala veliko kadrovskih resursov in Telekomu povzročila stroške (znesek je v poročilu počrnjen), ustavljena. Gre torej za prodaji podjetij Ipko in TSmedia. V postopku prodaj in nakupov odvisnih družb je bilo izvedenih tudi več nabavnih postopkov (na primer za svetovalca pri postopku prodaje oziroma nakupa), v katerih je Telekom večkrat pridobil premalo ponudb. V enem primeru je sicer pridobil več ponudb, a je bil izbran najdražji ponudnik.

Telekom je sicer, kot navaja poročilo, 26. oktobra lani sprejel spremembe Navodila o postopkih pri prevzemih in združitvah (M&A postopki) ter pri prodajah odvisnih družb, v katerem je določil postopke prodaje odvisnih družb. Opredelil je temeljna načela (usmeritve) pri prodajah in nakupih odvisnih družb, faze prodajnega postopka in katere posamezne aktivnosti je treba izvesti v posamezni fazi prodajnega postopka ter odgovorne osebe za izvedbo posamezne aktivnosti, piše v revizorskem poročilu.

Tokrat je računsko sodišče drugi revidiralo Telekom Slovenije. Prvo revizijo je izvedlo za obdobje med letoma 1998 in 2003.

Maksimalni prejemki, a brez utemeljitve

Računsko sodišče je med drugim revidiralo prejemke in druge pravice uprave, direktorjev organizacijskih enot in direktorjev odvisnih družb. V treh sestavah petčlanske uprave se je izmenjalo 14 članov uprave, 32 direktorjev 15-19 organizacijskih enot in 20 direktorjev 14 odvisnih družb.

Za poslovodne osebe pri računskem sodišču ugotavljajo, da so bili prejemki neusklajeni s skupščino, določeni na maksimalni zakonski omejitvi, pri čemer pa določitev prejemkov in drugih pravic ni bila obrazložena, družba pa je zagotavljala tudi pravice, ki jih ni bila dolžna zagotoviti, kot so odpravnine, odpovedni roki brez delovnih obveznosti in zaposlitve po koncu mandata na najbolje plačanih delovnih mestih.

Sredi aprila 2019 je nadzorni svet poslovodni osebi – kot je razumeti iz okoliščin poročila, gre za dotedanjega predsednika uprave Skobeta – v dogovoru o prenehanju delovnega razmerja določil 10,5-mesečni odpovedni rok, a hkrati v dogovoru določil, da poslovodna oseba v tem času nima delovnih zadolžitev. Kasneje je bil odpovedni rok skrajšan na sedem mesecev in pol, v tem času pa je poslovodna oseba prejela 91 tisoč evrov. Ves čas, ko je bila dotična oseba doma in brez zadolžitev, je imela tudi pravico do službenega vozila za zasebne namene.

V letu 2019 je nadzorni svet celotni upravi, razen delavskemu direktorju, določil enak znesek osnovnega plačila, in sicer 13 tisoč evrov bruto, čeprav so se naloge predsednika uprave že po statutu in poslovniku o delu uprave razlikovale od dela preostalih članov uprave. Zato določitev enakega zneska osnovnega plačila ne odraža načela sorazmernosti višine plačila z nalogami, ugotavlja sodišče.

Za direktorje organizacijskih enot računsko sodišče ugotavlja netransparentno dodeljevanje prejemkov in drugih pravic (brez kriterijev in utemeljitev), prav tako je družba zagotavljala pravice, ki jih ni bil dolžan zagotoviti (odpravnine, odpovedni roki brez delovnih obveznosti, čakanje na delo doma).

Za direktorje odvisnih družb pa računsko sodišče v poročilu zapiše, da ni pravil za oblikovanje prejemkov, da sta za isto delo hkrati sklenjeni dve pogodbi s skupnimi izplačili, višjimi od predsednika uprave skupine, in ugotavlja dvojno izplačilo neizkoriščenega letnega dopusta.

Več nepravilnosti pri sponzorstvih in donacijah

Tudi pri sponzorstvih in donacijah računsko sodišče ugotavlja več kršitev. V revidiranem obdobju je bilo sklenjenih 222 sponzorskih pogodb v skupnem znesku 6.993.200 evrov in 274 donatorskih pogodb v skupni višini 919.623 evrov.

Pri zbiranju vlog računsko sodišče ugotavlja, da ni bilo javnih pozivov in da je bil objavljen postopek obravnave in izbora vlog nejasen (objavljena merila za ocenjevanje vlog ne sledijo merilom iz notranjega akta, način vrednotenja meril ni razviden). Komisija, ki je odločala o dodelitvi sredstev, je obravnavala tudi nepopolne vloge, svojih odločitev pa ni zadostno utemeljila.

Prav tako so bile ugotovljene nepravilnosti pri nadzoru: neizvajanje nadzora nad donacijami, pomanjkljive naknadne kontrole in le delno preverjanje povrnitve vloženih sponzorskih sredstev.

Največ sponzorskega denarja so prejeli Nogometna zveza Slovenije (960.000 evrov), Olimpijski komite Slovenije (906.000 evrov), Smučarska zveza Slovenije (790.000 evrov), Košarkarski klub Cedevita Olimpija (600.000 evrov) in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko (240.000 evrov).

Najvišje donatorske pogodbe pa so bile sklenjene z Društvom Bralna značka Slovenije (140.000 evrov), Rdeči kriz Slovenije (83.100 evrov) in s Slovensko zvezo društev za telefonsko pomoč v stiski (61.000 evrov).

Več sledi …