Minimalna plača 2024: kolikšna je
Minister za delo Luka Mesec je določil, da bo minimalna plača za letošnje leto 1.253,9 evra bruto, kar je 50,54 evra bruto več kot lani.
“Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec se je po predhodnem posvetu z vsemi ključnimi deležniki odločil za uskladitev zneska minimalne plače v višini 4,2 odstotka,” sporočajo z ministrstva za delo.
Bruto znesek se dviguje za 50 evrov, neto minimalna plača pa se bo zvišala za 24 evrov, na okoli 900 evrov.
Mesec tako sledi zakonski določbi, da se minimalna plača uskladi z decembrsko letno rastjo cen življenjskih potrebščin, ki je bila po prvi oceni 4,2-odstotna. Tolikšen dvig so predlagala tudi delodajalska združenja, medtem ko so sindikati zavzeli za večji, vsaj 7,5-odstotni dvig.
Za dvig osnovnih plač nad minimalno
Mesec je v sporočilu za javnost poudaril, da moramo v prihodnje “dati večji poudarek na dvig ostalih plač”.
Opozoril je na plačne razrede, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, ki ostajajo pod ravnjo minimalne plače. ”Stališče vlade je, da letos minimalno plačo dvignemo za stopnjo inflacije, torej za 4,2 odstotka, hkrati pa kot minister za delo sprejemam dve pobudi sindikatov: uveljaviti moramo pravilo ‘enka je minimalka’ in opraviti nov izračun življenjskih stroškov, ki bo temeljil na posodobljenih podatkih dviga cen oziroma življenjskih stroškov,” je v pisni izjavi navedel minister.
”Čas je, da minimalna plača postane osnovna plača in temelj vseh plačnih razredov, na čelu s plačami v javnem sektorju. Poleg minimalne plače moramo zato urediti tudi plačna razmerja glede ostalih plač. V skladu s tem pozivam sindikate in delodajalce, da letos ustrezno prenovimo kolektivne pogodbe v javnem in zasebnem sektorju. Delo vseh zaposlenih mora biti namreč ustrezno ovrednoteno in nagrajeno,” je zaključil minister.
Sindikati: Zamujena priložnost
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so kljub temu odločitev ministra označili za “zamujeno priložnost” za večji dvig. Pozdravili pa so odločitev vlade, ki je “vsaj odstopila od prvotnega predloga v jesenskih mesecih, ki je predvideval zamrznitev višine minimalne plače”.
Strinjajo se tudi z namero, da “se minimalni življenjski stroški ugotavljajo bolj pogosto kot vsakih šest let ter da se zasleduje cilj, da nihče, ki dela, ne more prejemati osnovne plače nižje od minimalne”.
Gre za dve ključni področji, ki bosta prispevali k dostojnemu plačilu vsakega delavca in delavke, pravijo v krovnem sindikalnem združenju.
Na GZS pa so, kot je za STA dejal glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček, zadovoljni z odločitvijo Mesca, tako z vidika zaostrenih razmer, v katerih posluje slovensko gospodarstvo, kot z vidika javnih financ.
