Kako lahko zdravniška stavka podjetjem zagreni življenje

Pogajanja med vlado in zdravniki v enem tednu še niso prinesla napredka, zdravniki pa napovedujejo, da bodo stavko še zaostrovali.

Za zdaj delo med stavko poteka zelo različno med posameznimi zavodi. V nekaterih so se zdravniki že zdaj odločili, da ne bodo urejali bolniških odsotnosti, nekateri pa napovedujejo, da bodo bolniške liste nehali obravnavati z zaostrovanjem stavke.

Delavci so se v zadnjem tednu že soočali s težavami, kako pa pravijo delodajalci, ki bodo morali konec meseca, torej že čez dober teden, obračunati plače?

V nekaterih podjetjih, s katerimi smo se pogovarjali, v kadrovskih oddelkih opažajo nekaj težav, glavno vprašanje pa bo prišlo konec meseca oziroma v začetnih dnevih prihodnjega, ko bodo morali za obračun plač imeti potrdila o upravičeni zadržanosti od dela.

Iskali bodo druge rešitve in klicali

V Hisense Europe, lastniku Gorenja, že imajo težave zaradi manjkajočih bolniških listov iz ordinacij. Potrebujejo jih do konca meseca, ko bodo obračunavali plače.

“Če jih ne bo, ne bomo mogli obračunati bolniškega staleža in bomo primorani iskati druge rešitve, saj je bolniški list za delodajalca pogoj za obračun bolniškega staleža zaposlenim,” odgovarjajo na vprašanje, kaj bi se lahko zgodilo konec meseca, če bolniška odsotnost ne bo zaključena.

Podoben pravijo tudi v Ljubljanskih mlekarnah. Manjkajo posamezni bolniški listi, vendar za zdaj to ne pomeni težav, saj morajo vse bolniške odsotnosti urediti do tretjega delovnega dneva v novem mesecu za nazaj, pojasnjuje direktorica kadrovske službe v Ljubljanskih mlekarnah Mateja Tišler.

Če bolniške ne bodo zaključene do začetka februarja, bo to pomenilo več dela za kadrovsko službo in računovodstvo. “V takšnem primeru bi imeli več dela s klicanjem in preverjanjem pri zdravnikih in zaposlenih. Vsakega posebej bi poklicali in se z njim pogovorili. Veliko enega dodatnega dela. V takšnih primerih gre tudi na zaupanje,” je dejala Tišler. Dodala je, da bolniške urejajo tudi za en mesec nazaj, ko dobijo vse podatke in nato pri naslednji plači naredijo poračun.

Čakajo, kaj bo prihodnji teden

V skupini Panvita za zdaj večjih težav ne opažajo. Podjetje iz Rakičana, ki zaposluje več kot 700 ljudi, pričakuje, da bodo bolniški staleži zaključeni do petega dne v mesecu. V začetku meseca namreč pregledajo elektronsko potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela (oziroma aplikacija eBOL), v katerem dobijo informacijo o urah in času trajanja bolniške.

Prve težave bi lahko zaznali prihodnji teden, še dodajajo. Nekaj zaostankov s statusi bolniških odsotnosti imajo tudi v Mercatorju, vendar upajo, da bodo do konca meseca dobili vse potrebne podatke. Proti prihodnjemu tednu pogledujejo tudi v Leku, kjer za zdaj v sistemu ni težav, morda pa se bo kaj spremenilo z zaostrovanjem stavke, so dodali v slovenskem farmacevtu.

V Krki odgovarjajo, da je izdaja bolniškega lista pomembna konec meseca. “Spremljali bomo situacijo in se sproti odločali, kako zaključiti mesec. V primeru pomanjkanja listin se bomo za navodila obrnili na pristojne institucije, saj je treba obračun izpeljati pravilno, obenem pa ne želimo, da bi bili zaposleni zaradi bolezni v času stavke prikrajšanim,” odgovarjajo iz novomeškega podjetja.

Kaj se zgodi, če bolniške ne bodo zaključene

Kaj ostane podjetjem, če bolniškega lista podjetja ne bodo prejela do konca meseca? Obračun plač na zaupanje in popravljanje za nazaj, razlaga davčna svetovalka Božena Macarol.

“Podjetja bodo predpostavljala, da je delavec legalno in legitimno na bolniški. Ko bodo dobila bolniški list, pa bodo lahko tudi popravljala za nazaj,” pove sogovornica, ki meni, da bi morebitni zaplet prinesel dodatno delo za računovodstva.

Teoretično bo delavec lahko zdrav in spet na svojem delovnem mestu že 25. januarja, vendar do konca meseca še ne bo imel zaključenega bolniškega lista. V takšnem primeru mu bo delodajalec lahko obračunal bolniško za čas, ko je bil doma. Če bo zdravnik bolniško zaključil na dan, ko se je delavec vrnil v podjetje, težav ne bi smelo biti.

Zapletlo bi se lahko, če bi se bolniška razlikovala od obračuna.

Delodajalci so v nelagodnem položaju tudi zaradi odgovornosti, ki jo prinaša delavec brez uradnega zaključka bolniške. Macarol navaja primer avtoprevoznika, ki svojemu zaposlenemu ni pustil delati, dokler ni imel potrdila, da je zdrav. “Delodajalec je odgovoren za to, da delavec dela v dobri psihofizični kondiciji. Še posebej če je šofer.”

A težava se lahko pojavi tudi na strani delavca. “To je zoprna dilema, saj se delavec lahko vpraša, ali se počuti zdravega, ali ne. Si upam ostati na bolniški ali ne? Nekdo mu lahko pozneje reče, da ne bi smel biti na bolniški do konca meseca in bi moral iti delat že nekaj dni prej. Kaj bo potem? Spreminjal načrte, podaril dopust?”

ZZZS in Fides vsak s svojo razlago

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so sicer pred dnevi pojasnili, da so zdravniki tudi v času stavke dolžni zavarovanim osebam zagotavljati zdravstvene storitve, ki so nujne za socialno varnost zavarovancev, mednje pa da sodi tudi obravnava zavarovancev z namenom uveljavljanja njihove začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe.

ZZZS je zato prejšnji teden pozval ministrstvo za zdravje, da v zvezi s tem vsem izvajalcem zdravstvenih storitev posreduje obvestilo, da tudi v času stavke obravnavajo zavarovane osebe zaradi uveljavljanja začasne zadržanosti od dela, kar pomeni, da jim tudi v tem času izdajajo elektronske bolniške liste.

“Predlagamo, da bolniki, ki v času zdravniške stavke ne pridobijo potrebne dokumentacije, zahtevajo od ministrstva za zdravje potrdilo, da dokumentov zaradi stavke ne morejo pridobiti,” pa so jim odgovorili v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides.

Na ministrstvu za zdravje menijo, da je nujna obravnava zavarovancev, ki potrebujejo potrdila za začasno zadržanost od dela zaradi bolezni ali poškodbe. Ohranjanje socialne varnosti državljanov mora biti v ospredju, tudi ob morebitnih stavkah zdravnikov.

V skladu z zakonom o delovnih razmerjih so zavarovanci dolžni pravočasno obvestiti delodajalca o svoji odsotnosti od dela, daljši od pet dni, in ga seznaniti z razlogi za svojo odsotnost. Neupoštevanje tega pravila lahko privede do izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zavarovanci težko vnaprej vedo, ali jim bo začasna odsotnost od dela naknadno odobrena, zato bi morebitne neupravičene odsotnosti nosili sami, opozarjajo na ministrstvu.