Skrivni vojaški projekt nekdanjega šefa Googla – kaj razvija

Nekdanji Googlov glavni izvršni direktor Eric Schmidt že nekaj časa tiho načrtuje novo obrambno tehnologijo, in sicer nevidne vojaške brezpilotne letalnike, kot so Forbesu povedali štirje dobro obveščeni viri. O tem projektu se pred tem ni poročalo, saj še čaka javno razgrnitev.

Pomoč še enega googlovca

Skrivnostni projekt naj bi bil ameriška alternativa kitajskim letalnikom, gre pa za razvoj brezpilotnih letalskih sistemov za specifično uporabo na bojiščih, sta povedala dva od štirih virov.

Viri, ki poznajo Schmidtove poteze, so povedali, da je na projekt vplival njegov nedavni obisk v Ukrajini, kjer je milijarder v zadnjem letu navezal stike z vladnimi uradniki in vojaškim poveljstvom.

Trije od virov, ki poznajo Schmidtove poteze, so povedali, da je na projekt vplival nedavni Schmidov obisk v Ukrajini, kjer je milijarder v zadnjem letu navezal stike z vladnimi uradniki in vojaškim poveljstvom. Dva od teh posameznikov sta dodala, da v projektu sodeluje tudi Sebastian Thrun, soustanovitelj Googlove napol tajne razvojne in raziskovalne ustanove.

Forbesu ni uspelo dognati, ali pri skrivnem projektu pomaga še kdo, kdaj se je projekt začel in ali je Schmidt edini, ki ga financira. Po navedbah dveh virov se s projektom ukvarja samo peščica ljudi, Schmidtu pa je projekt v glavnem uspelo skriti zaradi geopolitične občutljivosti. Schmidt in Thrun sta prošnje za pojasnila zavrnila.

Milijarde ukrajinskemu pospeševalniku start upov

Schmidt je obširno pisal, kako brezpilotni letalniki spreminjajo potek vojne v Ukrajini. “Prihodnost vojne bodo narekovali in vodili brezpilotni letalniki,” je zapisal v julijskem članku za Wall Street Journal po vrnitvi iz Kijeva. V začetku leta je Washington Post poročal, da je Schmidt z drugimi vlagatelji namenil 10 milijonov dolarjev (okoli 9,1 milijona evrov) ukrajinskemu pospeševalniku zagonskih podjetij D3, ki se osredotoča na vojaške tehnologije, vendar pa se zdi, da je ločen od tega pospeševalnika. D3, kar je kratica za Dare to Defend Democracy (Drzniti si braniti demokracijo), bo zagonskim podjetjem v zgodnji fazi zagotavljal začetna sredstva v višini 125.000 dolarjev (okoli 114.000 evrov), skrbel pa bo tudi za mentorstvo.

Povezovanje Silicijeve doline in Pentagona

Ko se je Schmidt leta 2017 umaknil s čela Googla, je veliko denarja namenil za povezovanje interesov Silicijeve doline in Pentagona, kar je počel skozi različne svetovalne odbore, think tanke in prek svojega obsežnega portfelja zagonskih podjetij. V Washingtonu se je zavzemal, da bi vojaške agencije pospešile svoja tehnološka vlaganja, zlasti ko gre za umetno inteligenco (AI), saj naj bi ta po njegovem igrala ključno vlogo, ko gre za nacionalno varnost in odnose s Kitajsko.

Eric Schmidt je bil med drugim predsednik odbora za inovacije pri ameriškem obrambnem ministrstvu in vodja komisije za nacionalno varnost na področju umetne inteligence.

Schmidt je bil pred tem tudi predsednik odbora za inovacije pri obrambnem ministrstvu in vodja komisije za nacionalno varnost na področju umetne inteligence, kjer je pripravil uradna priporočila o ameriški strategiji za uporabo umetne inteligence.

Te povezave z vlado so Schmidtu dale veljavo skoraj državnika tako doma kot na tujem, kjer je izkoristil svoj vpliv in se srečeval z vplivnimi vojaškimi strategi. Schmidtovi nedavni zasebni obiski v Ukrajini so pomagali pri novem projektu brezpilotnih letalnikov, so povedali trije viri, ki poznajo milijarderjeva razmišljanja. Dva od njih sta povedala, da ga je zanimala zlasti uporaba brezpilotnih letalnikov in kvadrokopterjev v Ukrajini, in sicer za začetek protiofenzive proti Rusiji. Septembra 2022 je Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, sporočil, da sta s Schmidtom razpravljala o “tehnoloških rešitvah” za izgon ruskih sil iz Ukrajine.

Zakaj Thrun

Thrun, veteranski podjetnik v aeronavtiki in Schmidtov nekdanji sodelavec pri Googlu, je smiselna izbira za sodelavca. Strokovnjak za robotiko iz Nemčije je prve stike z Googlom navezal leta 2010, ko ga je soustanovitelj Larry Page angažiral za razvoj samovozečih avtomobilov, s katerimi se je Thrun ukvarjal že na univerzi Stanford.

Pobuda je sčasoma prerasla v hčerinsko podjetje Waymo Googlove matične družbe Alphabet, laboratorij pa se je preoblikoval v Google X, nekakšen inkubator za Googlove napol tajne razvojne in raziskovalne projekte.

Leta 2010 je Thrun s Pageevo finančno podporo ustanovil zagonsko podjetje Kittyhawk, ki se je ukvarjalo z zračnimi taksiji; lani je prenehalo delovati. Leta 2011 je ustanovil spletno izobraževalno podjetje Udacity, tri leta pozneje je zapustil mesto podpredsednika pri Googlu. Pred kratkim pa je napovedal ustanovitev novega podjetja za umetno inteligenco Sage Labs.

Projekti z letalniki so v Googlu že v preteklosti poskrbeli za spore. Leta 2018, ko je bil Schmidt še vedno tehnični svetovalec v Alphabetu, je več tisoč Googlovih zaposlenih protestiralo zaradi pogodbe za Project Maven, pobudo obrambnega ministrstva, da naj bi vojska uporabljala AI za analiziranje nadzornih posnetkov letalnikov. Posledica tega spora so bili odstopi številnih zaposlenih, oblikovanje Googlovih smernic za AI, ki določajo, da podjetje ne bo razvijalo orožja z umetno inteligenco, in odločitev, da podjetje pogodbe ne podaljša.

Stava na “narejeno v ZDA”

Ni jasno, kdaj bo Schmidt predstavil svoj projekt z letalniki ali kako namerava tekmovati z uveljavljenimi izdelovalci, kot je Northrop Grumman, in kopico novejših ameriških zagonskih podjetij. Morda Schmidt upa, da bo izkoristil naraščajoče zanimanje Pentagona za v Ameriki izdelane brezpilotne letalnike. Pentagon je pred kratkim napovedal program Replicator, s katerim nameravajo zmanjšati prevlado Kitajske na področju izdelave brezpilotnih zrakoplovov, saj nameravajo v posel vključiti ameriške proizvajalce, ki bi v prihodnjem letu izdelali več tisoč teh plovil.

Ukrajina je pred kratkim sprejela še en projekt letalnikov iz tujine. Decembra je ukrajinsko ministrstvo za digitalno preobrazbo objavilo, da bo Quantum Systems, nemški izdelovalec letalnikov, v Ukrajini odprl raziskovalni in razvojni center. Podjetje se bo pridružilo ukrajinskemu projektu Diia City, “navidezni ekonomski coni”, ki naj bi z davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi privabila tuja in lokalna tehnološka podjetja.

Avtorja članka sta Sarah Emerson in Richard Nieva.