Kako izdelovalec čipov manevrira med ameriškimi sankcijami in kitajskimi posli

V enem samem viharnem tednu sredi septembra je bila Nvidia vsepovsod po prestolnici države. Njen ustanovitelj in predsednik Jensen Huang se je udeležil zaprtega sestanka o umetni inteligenci s predstavniki ameriškega senata.

Dan prej je Bill Dally, vodilni znanstvenik tega proizvajalca čipov, pred senatnim pododborom za pravosodje pričal o oblikovanju zakonodaje na področju generativne umetne inteligence. Istega dne je Nvidia skupaj z več drugimi tehnološkimi družbami na dogodku v Beli hiši podpisala prostovoljno zavezo o varnosti umetne inteligence.

Občutljiv ples v Washingtonu

Turneja po Washingtonu je izpostavila vse pomembnejši vidik poslovanja Nvidie. Gre za občutljiv ples v Washingtonu, za vzdrževanje odnosov z vladnimi predstavniki v času, ko se je pomen družbe povečal in je postala obraz nacionalnih prizadevanj za oviranje kitajskega napredka na področju umetne inteligence.

Umetna inteligenca je postala prevladujoča tehnologija v Silicijevi dolini, Nvidia pa se uvršča med najvišje vrednotena podjetja na svetu. Ustanovili so jo pred več kot 30 leti in je bila prej znana po tehnologiji za računalniške igre, zdaj pa je zaradi svojih zelo cenjenih grafičnih procesorjev, ki se uporabljajo za usposabljanje modelov umetne inteligence, velikan, vreden bilijon dolarjev.

Zaradi ostre tekme na področju umetne inteligence so tudi ameriški uradniki zaskrbljeni zaradi potenciala Kitajske kot velesile na tem področju. Zato je Nvidia kot vodilno podjetje na trgu grafičnih procesorjev medij, prek katerega regulatorji preprečujejo dostop do najsodobnejše tehnologije in tako skušajo Kitajski preprečiti, da bi prišla do nje.

Pospešeno lobiranje

Pri Forbesovem preverjanju profilov v omrežju LinkedIn se je izkazalo, da je Nvidia v okviru priprav na prihodnje dejavnosti potihoma okrepila svoje lastne lobistične zmogljivosti, kar je sprememba v primerjavi z njenim zgodovinsko nizkim obsegom lobiranja. V zadnjem letu je ta velikan na področju čipov zaposlil vsaj štiri uslužbence, odgovorne za odnose z vlado v Washingtonu. Vsi so bili nekdanji zvezni uslužbenci z izkušnjami iz agencij, kot so ameriško finančno ministrstvo, zunanje ministrstvo in služba za domovinsko varnost.

… čeprav še vedno malček v primerjavi s tekmeci

A je to majhen korak v primerjavi z drugimi proizvajalci čipov, ki so bolj navzoči v Washingtonu. Po podatkih organizacije OpenSecrets, ki spremlja tokove denarja v ameriški politiki, sta tekmeca AMD in Intel lani za lobiranje porabila 2,7 milijona oziroma pet milijonov dolarjev. Drugi Nvidijini tekmeci porabijo še več. Alphabet je lani porabil 10,9 milijona dolarjev, Meta pa 14,6 milijona dolarjev. V primerjavi s tem je lobiranje Nvidie zanemarljivo, saj je lani je porabila 350.000 dolarjev. Predstavniki Nvidie tega niso želeli komentirati.

V primerjavi s tekmeci je lobiranje Nvidie v Washingtonu zanemarljivo, saj je lani porabila 350.000 dolarjev, Meta pa denimo 14,6 milijona dolarjev.

“To je prvič, da so morali o teh vprašanjih res temeljito razmisliti,” pravi Chris Miller, avtor knjige Chip War in profesor mednarodne zgodovine na univerzi Tufts. Dodal je, da imajo drugi proizvajalci čipov bolj “institucionalizirane” operacije, ko gre za stike z vlado.

Intel je na primer s svojimi proizvodnimi obrati verjetno lobiral v zvezi z zakonom CHIPS, katerega cilj je povečati proizvodnjo čipov v ZDA. Nvidia pa v nasprotju s tem proizvodnjo čipov prenaša na zunanje partnerje, med njimi je tudi tajvanski TSMC. Ker pa je umetna inteligenca zdaj v središču pozornosti, bo morda Nvidia začutila potrebo po večji odločnosti pri lobiranju.

“Ker se jim v preteklosti ni bilo treba ukvarjati s tolikšno pozornostjo političnih regulatorjev, menim, da je povsem naravno, da podjetje zdaj za to porabi več časa in truda,” dodaja Miller.

James Lin, profesor mednarodnih odnosov v okviru programa kitajskih študij na Univerzi v Washingtonu, meni drugače: Po njegovem pri Nvidii pravijo: “Z vlado se moramo ukvarjati kot z vsakim drugim tekočim poslom.”

Manj zmogljivi čip še ta mesec na Kitajsko

Oktobra lani je Bela hiša napovedala nove izvozne omejitve za čipe, ki se prodajajo na Kitajsko, s čimer je tej državi onemogočila dostop do najnaprednejših procesorjev, ki so jih razvila ameriška podjetja. S to potezo so še zaostrili omejitve, ki so jih napovedali leto prej. Nvidia se je na omejitve odzvala tako, da je sporočila, da bo razvila manj zmogljive polprevodnike, ki jih bo prodajala kitajskim strankam, in tako ravnala v skladu s pravili. Pred dvema tednoma je podjetje potrdilo, da bo še ta mesec na Kitajskem začelo prodajati RTX 4090D, manj zmogljivo različico enega od svojih igralnih čipov.

Ker se Nvidia sooča z morebitnimi političnimi ovirami pri poslovanju na Kitajskem, je vedno bolj pomembno, da z vlado vzpostavi pravi odnos, zato bo ključnega pomena, da bo delovala po načelu, da so koristi ZDA na prvem mestu.

“Menim, da so teme nastajajočih tehnologij umetne inteligence še posebej pomembne za prihodnost ameriške konkurenčnosti in varnosti,” je na svojem profilu LinkedIn zapisal Eric Breckenfeld, Nvidijin direktor za tehnološko politiko in sodelovanje.

Breckenfeld je v Nvidii začel delati julija lani, pred tem je bil zaposlen v tehnološkem oddelku obrambnega ministrstva DARPA in pri tehnološkem podjetju Booz Allen Hamilton. “Menim, da je uvajanje teh tehnologij neločljivo povezano z našimi družbenimi vrednotami na način, ki ni bil značilen za prelomne tehnologije v prejšnjih desetletjih. Zato je ne le za gospodarsko konkurenčnost, temveč tudi za nacionalno varnost nujno, da ZDA še naprej določajo tempo inovacij za obe temeljni tehnologiji na teh področjih.”

“Običajno se za pošiljanje slabših izdelkov odločijo zaradi stroškov ali pomanjkanja sestavnih delov in ne zaradi skrbi za nacionalno varnost.”

Glenn O’Donnell, Forrester

Glenn O’Donnell, podpredsednik in direktor raziskav pri raziskovalnem in svetovalnem podjetju Forrester, je za Forbes povedal, da te poteze ameriške vlade spreminjajo način delovanja industrije čipov. “Običajno se za pošiljanje slabših izdelkov odločijo zaradi stroškov ali pomanjkanja sestavnih delov in ne zaradi skrbi za nacionalno varnost,” je dejal. “Geopolitika je sicer že od nekdaj del posla s čipi,” dodaja O’Donnell. “Vendar česa takega še nisem videl.” Vendar pa meni, da je Nvidia v tako močnem položaju, da bo z lahkoto preživela morebitne izgube v prodaji zaradi omejitev, uvedenih proti Kitajski.

Kdo so glavni lobisti

Graditev odnosov Nividie z vlado vodi Ned Finkle, njen podpredsednik za zunanje zadeve, veteran z 21 leti dela v podjetju. Svojo kariero je začel leta 1983 kot vodja prodaje na terenu pri podjetju Texas Instruments. Tudi več drugih tehnoloških velikanov ima strokovnjake za odnose z vlado.

Pri Microsoftu je to njegov predsednik Brad Smith, ki je kritiziral britansko vlado, ker je preprečila prevzem podjetja Activision. Alphabet ima predsednika za globalne zadeve Kenta Walkerja, ki je vodil Googlov prelomni protimonopolni primer proti ameriškemu ministrstvu za pravosodje.

Meta ima Nicka Clegga, nekdanjega podpredsednika britanske vlade, ki je v javnosti kot predstavnik podjetja pojasnjeval nekatere največje politične odločitve Facebooka, kot je bila ponovna vključitev nekdanjega predsednika Donalda Trumpa v to družbeno omrežje.

“Tvegate, da boste spodbudili razvoj ekosistema, ki ga bodo vodili konkurenti.”

Tim Teter, Nvidia

Čeprav je Nvidia spoštovala izvozne omejitve Bele hiše, jim je obenem tudi glasno nasprotovala. Lani je skupaj s tekmecema, Intelom in Qualcommom, več mesecev lobirala po Washingtonu in vlado pozivala k ponovnemu razmisleku, med drugim na srečanjih z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom in ministrico za trgovino Gino Raimondo. “Tvegate, da boste spodbudili razvoj ekosistema, ki ga bodo vodili konkurenti,” je julija lani za New York Times povedal Tim Teter, glavni svetovalec Nvidie. “To lahko zelo negativno vpliva na vodilni položaj ZDA na področju polprevodnikov, napredne tehnologije in umetne inteligence.”

Po besedah profesorja mednarodnih odnosov Lina je to hoja po tanki črti. “Nočejo, da bi jih politični jastrebi označili kot preveč naklonjene Kitajski,” je poudaril. “Ne sme izpasti tako, kot da poskušajo ogroziti ameriško nacionalno varnost.”

Avtor članka je Richard Nieva.