Zakaj evropski orožarji poslujejo rekordno

Ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 je prebudila evropski obrambni sektor, ki je dolgo časa zaostajal za mednarodnimi tekmeci. Delnice velikanov, kot so nemški Rheinmetall, britanski BAE Systems in francoski Thales Group, so poskočile na rekordne ravni, vlade članic Nata in Bruselj krepijo obrambne izdatke.

Poleg tega bi vojna med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ki se z napadi jemenskih upornikov na trgovske ladje preliva v Rdeče morje, lahko za evropske proizvajalce vojaške opreme pomenila večjo knjigo naročil, čeprav pri izvozu v nestanovitno regijo obstaja vrsta pomislekov.

Pred dnevi je Nemčija po večletnem nasprotovanju prižgala zeleno luč za prodajo letal Eurofighter Savdski Arabiji. Ta letala izdeluje koncern največjih evropskih orožarjev in jih dobavlja predvsem konzorciju evropskih članic Nata. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je popoln obrat nemškega stališča utemeljila z besedami, da je Bližnji vzhod od Hamasovih oktobrskih napadov “popolnoma drugačen kraj”.

Pogledali smo, kdo so glavni igralci na trgu in kakšen pospešek so njihovim delnicam dale začetek vojne v Ukrajini ter nedavne napetosti na Bližnjem vzhodu.

Največja na obeh straneh Rokavskega preliva

Največji proizvajalec orožja v Evropi je britanski BAE Systems. Ta kot šesti največji orožar na svetu zaostaja le za petimi vodilnimi ameriškimi podjetji. To so Lockheed Martin, RTX Corporation, Boeing, Northrop Grumman in General Dynamics. Prvo deseterico zaokrožujejo še kitajski proizvajalci.

BAE Systems je v letu 2022 prihodke povečal za devet odstotkov na 23,2 milijarde funtov (slabih 27 milijard evrov). V prvem polletju lanskega leta je prodal za dobrih 12 milijard funtov opreme in bo najbrž zabeležil novo rast. Letni dobiček iz poslovanja že od leta 2021 presega dve milijardi funtov, sodeč po finančnih izkazih podjetja.

Delnica podjetja je od začetka vojne v Ukrajini zrasla za 81 odstotkov. To je tržno vrednost podjetja dvignilo na dobrih 35 milijard funtov (40 milijard evrov). Od 7. oktobra, ko je Hamas napadel Izrael, je delnica zrasla za okrog 20 odstotkov.

Britanski velikan izdeluje vojaško opremo za zrak, morje, kopno in vesolje. V zadnjem času naročila obsegajo vse od fregat za britansko mornarico do podmornic z jedrskim pogonom, več modelov vojaških letal, tankov za slovaško vojsko in arktičnih vozil za ameriško vojsko. Njihovi največji trgi so ZDA, Združeno kraljestvo in Savdska Arabija.

Na celini je največje obrambno podjetje Airbus, poznano po komercialnih letalih. Toda družba s proizvodnjo v Franciji izdeluje tudi vojaška letala in drone. Prihodki iz obrambnega sektorja so se v letu 2022 povečali za četrtino in znašali 11,4 milijarde evrov. V letu 2023 do konca septembra je Airbus s prodajo vojaške opreme zaslužil dobrih sedem milijard evrov.

Airbus je od začetka vojne v Ukrajini sicer beležil 27-odstotno rast delnice, a tega ne gre pripisati njegovemu obrambnemu segmentu, vsaj ne v največji meri. Airbus je največji orožar po prihodkih v EU, a ti znašajo manj kot 20 odstotkov skupnih prihodkov podjetja.

Vzpon Rheinmetalla

Največji preskok je od začetka vojne v Ukrajini uspel nemškemu Rheinmetallu, najpomembnejšemu dobavitelju vojaške opreme Ukrajini. Delnica podjetja iz Düsseldorfa, ki med drugim izdeluje topove in različne vrste streliva ter vojaška vozila, se je od začetka vojne skoraj potrojila. S takratnih 107 evrov je poskočila na trenutnih 312 evrov.

Podjetje Ukrajino oskrbuje z velikimi količinami streliva, dobavlja pa tudi tanke Leopard in Marder ter sisteme zračne obrambe Skynex. Za povečanje proizvodnje streliva so avgusta lani prevzeli španskega proizvajalca Expal. Prevzem je stal 1,2 milijarde evrov.

Oktobra so v Ukrajini v sodelovanju z vojsko ustanovili podružnico. Ta bo v času vojne namenjena popravilom in oskrbi opreme. Pozneje tam načrtujejo proizvodnjo tankov, ki bo "orientirana k zahodnim standardom", so zapisali pri podjetju.

Rheinmetall je v letu 2022 povečal prihodke od prodaje za 13 odstotkov, na 6,4 milijarde evrov. Lani je po prvih treh četrtletjih napovedoval letne prihodke med 7,4 in 7,6 milijarde, kažejo finančna poročila podjetja.

"Številne države potrebujejo Rheinmetall, da bi zadovoljile dramatično povečano povpraševanje po vojaški opremi – to dokazujejo rekordne številke novih in obstoječih naročil," je novembra lani dejal glavni izvršni direktor podjetja Armin Papperger.

Francoska velika trojica

V Franciji poleg Airbusa delujejo še tri velike nacionalne obrambne družbe. To so Thales Group, Dessault Aviation in Safran. Vsi trije od leta 2022 dosegajo rekorde na borzah.

Thales je lani v prvih devetih mesecih približno polovico prihodkov od prodaje ustvaril v sektorju obrambe, kjer izdelujejo vse od ladij do armiranih vozil in radarske opreme. Obrambni prihodki so znašali 6,7 od skupno 12,8 milijarde evrov. To je enomestna rast v primerjavi z letom prej, je pa v tem času za skoraj 30 odstotkov upadla količina naročil v sektorju, kaže zadnje finančno poročilo družbe.

Delnica podjetja se je od začetka vojne v Ukrajini vzpela za 53 odstotkov, od izbruha spopadov na Bližnjem vzhodu pa za okrog 10 odstotkov. Tržna vrednost podjetja znaša slabih 30 milijard evrov.

Paradni konj podjetja Dassault Aviation je vojaško letalo Rafale. Poleg tega izdeluje drone Neuron, v civilnem sektorju pa linijo letal Falcon, ki ima mesto tudi v inventarju slovenske vlade. Dassault Aviation je leta 2022 ustvaril 6,9 milijarde evrov skupnih prihodkov, 300 milijonov evrov manj kot leto prej. Padec je posledica manjšega obsega dobav letal Rafale. Toda obenem so se v letu 2022 naročila za letalo skoraj podvojila, z 49 na 92 letal.

Podatkov za leto 2023 še ni. Delnica Dassaulta je od 25. februarja 2022 pridobila 50 odstotkov. Podjetje je vredno 15 milijard evrov.

Safran izdeluje predvsem motorje za letala in rakete ter s tem povezano opremo. Podjetje je v prvi polovici lanskega leta ustvarilo slabih 11 milijard evrov prihodkov, od tega nekaj več kot štiri milijarde na področju obrambe. V 2022 je Safran od 19,5 milijarde skupnih prihodkov okrog 7,5 milijarde ustvaril v obrambnem sektorju. Delnica je od ruske invazije poskočila za 47 odstotkov, kar podjetju daje vrednost 72 milijard evrov.

Skupni projekti

Čeprav Združeno kraljestvo ni več član EU, BAE Systems sodeluje v nekaterih ključnih skupnih projektih evropske obrambne industrije. To vključuje delno lastništvo v izdelovalcu raket MBDA, ki ima sedež v Nemčiji, ter izdelovalcih vojaških letal Eurofighter Typhoon in Tornado.

Letala Eurofighter izdeluje istoimensko podjetje s sedežem v Nemčiji, letala Tornado pa podjetje Panavia, registrirano v Franciji. V vseh treh podjetjih sta največja delničarja BAE in evropski Airbus, manjši delež pa ima še Leonardo.

Za potrebe francoskega letalstva in mornarice ter zaradi nestrinjanj z evropskimi partnericami pri projektu Eurofighter je Francija v 70. letih razvila svoje letalo Rafale. Tega izdeluje Dassault Aviation. Med drugim ga uporablja tudi hrvaška vojska.

Evropski obrambni proračun je leta 2022 dosegel rekordnih 240 milijard evrov, po podatkih Evropske obrambne agencije (EDA). Evropska unija je v okviru Evropskega sklada za obrambo lani namenila 1,2 milijarde evrov za razvoj in raziskave v obrambni industriji.

Nič rekordov v Italiji

Med večjimi podjetji velja omeniti še italijanska Leonardo in Fincantieri ter švedski Saab. Ta je podobno kot Rheinmetall skoraj potrojil svojo vrednost od februarja 2022. Delnica je narasla za 178 odstotkov, kar podjetju daje tržno vrednost skoraj 90 milijard švedskih kron (osem milijard evrov).

Švedski proizvajalec vojaških letal, minometov in podmornic je v 2022 ustvaril 42 milijard švedskih kron (3,7 milijarde evrov) prihodkov, v prvih devetih mesecih lani pa 35 milijard kron (3,1 milijarde evrov).

Italijanski izdelovalec letal, helikopterjev in dronov Leonardo ni nikjer blizu rekordne vrednosti, ki jo je dosegel leta 2000. Toda delnica podjetja iz Rima je od začetka vojne v Ukrajini vseeno zrasla za 148 odstotkov, tržna vrednost pa znaša okrog 10 milijard evrov.

Pred božičem je bil prav Leonardo tisti, ki je Slovenski vojski dostavil enega od dveh naročenih letal Spartan. Tega Slovenija namerava uporabljati za gašenje požarov. Naročilo je bilo sicer oddano že novembra 2021.

Fincantieri iz bližnjega Trsta od začetka 2022 sploh ne beleži opazne rasti. Vseeno gre za največjega izdelovalca ladij v Evropi s tržno vrednostjo nad 900 milijoni evrov, ki ima ladjedelnico v zamejskem Tržiču. V njej sicer izdeluje predvsem križarke. A drugod gradi tudi letalonosilke, rušilce, fregate, korvete, podmornice in druge vrste plovil.

Ključni kupec je ameriška mornarica, ki je maja lani od podjetja naročila gradnjo nove fregate v vrednosti več kot 500 milijonov evrov. Prihodki podjetja v prvih devetih mesecih 2023 so znašali 5,4 milijarde evrov, od tega 1,4 milijarde iz naslova vojaških ladij.

Evropska letala za Savdsko Arabijo

Vojna med Hamasom in Izraelom bo po vsej verjetnosti omogočila prodajo evropskih vojaških letal Savdski Arabiji, ki jo v mednarodni skupnosti pogosto bremenijo obtožbe kršenja človekovih pravic. To prodajo je doslej blokirala Nemčija.

Nemčija je ustavila prodajo letal Eurofighter bližnjevzhodni monarhiji leta 2018, po umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem veleposlaništvu v Istanbulu. Kancler Olaf Sholz se sklicuje tudi na vlogo države v jemenski vojni. Ta je sprva pomagala jemenski vladi v boju proti hutijevskim upornikom, ki jih sponzorira Iran, a nato sklenila premirje z njimi.

Odkar je Savdska Arabija lani omehčala napetosti tudi z regionalnim rivalom Iranom, je Združeno kraljestvo pozivalo Nemčijo k spremembi politike. BAE Systems je namreč leta 2018 sklenil pogodbo s Savdsko Arabijo za dobavo 48 letal Eurofighter, a jih ne more dostaviti brez nemške odobritve. Tretjina komponent namreč prihaja iz Nemčije.

Morda jih bo pri poslu prehitel francoski Dassault. Decembra je namreč direktor podjetja Eric Trappier potrdil, da so v pogovorih s Savdijci za dobavo 54 letal Rafale. Četrta največja uvoznica orožja je do njih pristopila prav zaradi nemške blokade. Naročilo naj bi bilo "neodvisno od krize na Bližnjem vzhodu", je še dejal direktor.

Večino letal Rafale kupi francoska vojska, glavni izvozni trgi pa so države Bližnjega vzhoda. Od leta 2015, ko je Dassualt sklenil prvo mednarodno dobavno pogodbo z Egiptom, je 171 od skupnih 285 letal romalo v Egipt, Združene arabske emirate in Katar, navaja portal Breaking Defense.

Orožje v Izrael

Po podatkih inštituta za raziskave o mednarodnem miru iz Stockholma (SIPRI) sta Nemčija in Italija v obdobju 2013-2022 Izraelu dobavljali orožje, ki ga ta zdaj uporablja v vojni s Hamasom.

Med Nemčijo in Izraelom obstaja pomembno sodelovanje v obrambni industriji, vključno z razvojem raket in drugega streliva. To med drugim vključuje podjetja, kot so Rheinmetall, MBDA in Krauss-Maffei Wegmann (KMW), po poročanju portala Euronews navaja SIPRI.

Oktobra je nemški kancler Scholz v parlamentu povedal, da je Izraelu ponudil vojaško pomoč, kot razlog pa navedel zapuščino holokavsta. "V tem trenutku obstaja samo eno mesto za Nemčijo – mesto ob strani Izraela," je povedal poslancem. "Zaradi lastne zgodovine, naše odgovornosti, ki izhaja iz holokavsta, je naša stalna naloga, da se zavzamemo za varnost države Izrael."

Italija je Izraelu dobavljala predvsem letalske dele, v desetletju do 2022 pa je obseg tega izvoza znašal okrog 120 milijonov evrov, še piše Euronews.

V izraelskih napadih na tarče v Gazi je umrlo že več kot 20 tisoč Palestincev, večinoma žensk in otrok, po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi. V Hamasovih napadih 7. oktobra je umrlo okrog 1.100 Izraelcev in tujcev, od tega več kot 700 civilistov.