Novost na Ljubljanski borzi: kotirata dva nova sklada ETF

Posel Aljoša Črnko 23. januarja, 2024 15.18 > 23. januarja, 2024 15.21
featured image

Na Ljubljanski borzi po novem kotirata dva nova investicijska sklada oziroma sklada ETF. Kaj spremljata in kakšni so njuni donosi?

23. januarja, 2024 15.18 > 23. januarja, 2024 15.21

Po tem, ko je hrvaška družba InterCapital Asset Management pred dvema letoma na Ljubljansko borzo uvrstila dva sklada ETF, ki vsebujeta najboljša slovenska in hrvaška podjetja, sta odslej na voljo še sklad, ki sledi romunskemu borznemu indeksu, in odprti investicijski denarni sklad.

“Z današnjim dnem se lahko trguje z dvema novima ETF. Eden je vezan na romunski trg, drugi na ‘Money Market’,” je ob predstavitvi povedal predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec.

Na borzi v Ljubljani je obseg trgovanja po finančni krizi leta 2008 občutno upadel, zato so s tovrstnimi novostmi še posebej zadovoljni.

“Zdijo se nam zelo priročen instrument, s katerim je možno razmeroma enostavno investirati – praktično z nakupom ene delnice v celoten spekter delnic, ki so vezane na indeks, ali pa v primeru ‘Money Marketa’ na instrumente denarnega trga,” je povedal Ipavec.

ETF romunskega delniškega trga

Hrvaški InterCapital, ki upravlja več kot 400 milijonov evrov sredstev svojih strank, je omenjena ETF sklada že ponudil na borzi v Zagrebu. Kot so pojasnili, njihov novi ETF sledi romunskemu indeksu BET-TRN, ki obsega 20 najboljših podjetij na romunski borzi.

Romunsko gospodarstvo je v zadnjih desetih letih raslo občutno hitreje od povprečja EU in ga InterCapital ocenjuje kot zanimivo ovrednotenega.

Romunski delniški indeks dosega zavidljivo razmerje med ceno delnice in dobičkom podjetja na delnico (P/E ratio). Povprečje evropskih delnic znaša 12,4-kratnik, ameriških 21,9, romunskih pa 9,1.

Kot prednost sklada navajajo tudi dividendni donos indeksa BET-TRN, ki je po trenutnih ocenah približno šestodstoten. Romunija je po navedbah predsednika uprave InterCapital Ivana Kurtovića prav tako na poti, da se uvrsti med trge v razvoju – zdaj so klasificirani kot trg v nastajanju, kar naj bi na tamkajšnjo borzo pritegnilo nov kapital in dalo dodaten zagon rasti cen delnic.

Na novinarsko vprašanje, kaj ocenjujejo kot osrednja tveganja pri vlaganju na romunski trg, Kurtović odgovarja skoraj polovično vezanost borznega indeksa na energetske družbe. Omenil je tudi politično tveganje in nestabilnost, zaradi česar sicer večjih pretresov ne pričakujejo.

Ena od alternativ depozitom

InterCapital je na Ljubljansko borzo uvrstil tudi sklad denarnega trga Euro Money Market UCTIS. V tem zajemajo kratkoročne dolžniške vrednostne papirje evropskih držav in naj bi bil konservativna naložba.

Uvrstitev skladov ETF-ov na Ljubljansko borzo
Na borzi v Ljubljani je obseg trgovanja po finančni krizi leta 2008 občutno upadel. Vodja Ljubljanske borze Aleš Ipavec zdaj pozdravlja vsako novost. (Foto: Žiga Živulović jr./BOBO)

Skladi denarnega trga so tudi ena od alternativ vezanim depozitom oziroma hranjenju denarja na bančnem računu. Ob vlaganju v ta sklad je tako smiselno primerjati aktualne depozitne obrestne mere.

Pri produktu pričakujejo 3,40-odstoten letni neto donos. Ta upošteva redno provizijo za upravljanje, ki znaša 0,15 odstotka. A pozor, v to niso všteti stroški borznega posredovanja in davki.

Vredno je omeniti, da produkt sestavlja kar 60 odstotkov instrumentov denarnega trga, ki so izdani v Franciji in so označeni z bonitetno oceno AA. Donos teh je 3,2-odstoten.

Okoli 90 odstotkov vlagateljev je iz Hrvaške

Pri ETF gre za sklade, kjer je z enim nakupom denimo mogoče vlagati v košarico različnih podjetij, naložba pa vključuje tudi dividendni donos. Kot so navedli pri Ljubljanski borzi, gre za najhitreje rastoči segment industrije skladov, ki upravljajo več kot 13 bilijonov dolarjev. Posamezniki in institucionalni vlagatelji naj bi z ETF skladi imeli preprost, poceni in učinkovit način, da se izpostavijo določenim sektorjem ali geografskim območjem.

InterCapital za prihodnja leta napoveduje dodatno širjenje nabora njihovih skladov ETF. Te bodo v kratkem ponudili tudi na romunski borzi.

Do zdaj so v Sloveniji ponujali dva sklada, ki so ju na Ljubljansko borzo umestili leta 2022. Eden sledi slovenskemu indeksu SBITOP, drugi hrvaškemu indeksu CROBEX10. Kot so pojasnili, okoli 90 odstotkov vlagateljev v sklada ETF prihaja iz Hrvaške, preostanek so vlagatelji iz Slovenije. Pri InterCapital so dodali, da z volumnom trgovanja v Sloveniji niso izpolnili pričakovanj.

Tržna kapitalizacija prvih dveh skladov ETF znaša 10 milijonov evrov, vseh štirih pa 25 milijonov evrov.