Skladi ETF: kaj morate vedeti, če želite vlagati vanje pri nas
Na Ljubljansko borzo sta se uvrstila dva nova sklada ETF. Za tiste, ki bi v tovrstne sklade vlagali, smo zbrali nekaj uporabnih napotkov: kje začeti nakupe takšnih skladov, kaj potrebujete in kdaj pride na vrsto finančna uprava.
Ameriški pasivni vzajemni in ETF skladi so lani decembra prvič v zgodovini nakopičili več denarja kot aktivno-vodeni skladi, je poročal Financial tImes.
Gre za investicijske sklade, ki (enako kot delnice podjetij) kotirajo na borzah, vlagatelji pa z enim nakupom investirajo v košarico različnih podjetij, s čimer je tveganje razpršeno. Skladi so lahko tudi tematski in vsebujejo samo obveznice ali blago. Naložba običajno vključuje še dividendni donos.
Pasivni skladi ETF po navadi sledijo različnim indeksom, ki lahko vključujejo najboljša podjetja v določeni državi ali panogi. Primer tega je indeks S&P 500, ki spremlja delnice 500 največjih podjetij na ameriških borzah.
Pasivni skladi ETF kotirajo tudi na Ljubljanski borzi. Prvi se je tja uvrstil leta 2006, a je do zdaj že ugasnil. Pred dvema letoma sta se na borzo uvrstila sklada 7SLO in 7CRO, ki vsebujeta najboljša slovenska in hrvaška podjetja. Od tega tedna pa sta na voljo še sklad, ki sledi romunskemu borznemu indeksu, in odprti investicijski denarni sklad.
Kot so navedli pri Ljubljanski borzi, gre za najhitreje rastoči segment industrije skladov, ki v ZDA upravljajo več kot 13 bilijonov dolarjev. Posamezniki in institucionalni vlagatelji naj bi z ETF skladi imeli preprost, poceni in učinkovit način, da se izpostavijo določenim sektorjem ali geografskim območjem, so še dodali.
Odgovori na vprašanja, če bi vložili v sklad ETF v Sloveniji
Da bi lahko kupili enote ETF sklada na Ljubljanski borzi, potrebujete trgovalni račun pri enem od petih ponudnikov. To so štiri banke – NLB, SKB, Nova KBM, BKS Bank in ena borznoposredniška hiša, Ilirika. V bankah lahko trgovalni račun odprete z obiskom poslovalnic, v Iliriki pa je odprtje mogoče tudi prek spleta z videoidentifikacijo.
Trgovalni račun potrebujete za upravljanje vrednostnih papirjev, ki so ločeni od bančnega računa. Brez trgovalnega računa ni mogoče kupovati in prodajati delnic podjetij in enot ETF, ki kotirajo na borzi v Ljubljani.
Če bi želeli vlagati v tuje sklade ETF, lahko izberete enega od številnih tujih borznih posrednikov. Ti razpolagajo s spletnimi in mobilnimi aplikacijami.
Za odprtje trgovalnega računa potrebujete:
– veljaven osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje),
– imetniški transakcijski račun,
– davčno številko in EMŠO.
Ponudniki stroškov odpiranja trgovalnih računov ne zaračunavajo. Vendar pa mora stranka plačati strošek, ki ga banki zaračuna Centralna klirinško depotna družba (KDD). Ta po njihovem ceniku znaša 1,29 evra za odprtje ali zaprtje računa.
Pri tem poudarimo, da za trgovalne račune za nakupe enot ETF ne veljajo nekateri popusti, ki bodo veljali za nakup ljudskih obveznic.
Na NLB mesečna nadomestila za vodenje računa finančnih instrumentov znašajo 3,10 evra oziroma 37,2 evra na leto. V to je že vključeno tudi nadomestilo KDD za vodenje računa, ki znaša 0,39 evra. Če izberete elektronsko poslovanje, vam ceno prepolovijo. Zaprtje računa stane 1,35 evra.
Pri BKS Bank letno nadomestilo za vodenje trgovalnega računa znaša 26 evrov, pri čemer imajo za elektronsko komunikacijo v ponudbi 30,77-odstoten popust. Zaprtje računa stane 15 evrov.
Veljavni cenik NKBM kaže, da za nadomestilo za letno vodenje računov fizičnih oseb zaračunajo 15 evrov. Na vprašanje, koliko znašajo stroški zaprtja trgovalnega računa, odgovora nismo prejeli.
Na SKB navajajo, da bo mesečno nadomestilo za vodenje trgovalnega računa od 1. februarja znašalo 0,80 evra na mesec. Polovico tega so stroški KDD. SKB ne zaračunava stroškov zaprtja trgovalnega računa.
Po veljavnem ceniku Ilirike vzdrževanje trgovalnega računa ob klasični komunikaciji in poslovanju stane 28 evrov na leto. Če se stranke odločijo za elektronsko komunikacijo in poslovanje, imajo v ponudbi 17,5-odstoten popust. Stroški zaprtja trgovalnega računa pri Iliriki znašajo 28 evrov.
Treba je biti pozoren na še druge stroške, ki vplivajo na končen izračun donosa.
Mednje sodijo vsi stroški KDD. Ležarina je sestavljena iz fiksnega dela, ki znaša 0,39 evra, in variabilnega, ki je odvisen od povprečne vrednosti portfelja. KDD zaračunava še nekatera druga nadomestila in so enaka za vse.
Pozorno je treba pregledati še provizije, ki jih ob trgovanju zaračunavajo ponudniki trgovalnih računov. Te se med ponudniki razlikujejo.
Ob nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev se obračunajo tudi stroški posrednika, Ljubljanske borze.
Borzni posredniki imajo svoje aplikacije, na katerih je mogoče pregledati vse sklade ETF, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Tam se je mogoče odločiti tudi za nakup.
Nakup in prodaja enot ETF poteka tako kot trgovanje z delnicami slovenskih podjetij, prek borznih posrednikov.
Nakupa enote ETF ni treba prijavljati Fursu. To morate storiti šele, ko vrednostne papirje odsvojite.
Če ste ETF prodali leta 2023, morate Fursu dobiček od prodaje prijaviti do 28. februarja leta 2024.
Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi.
Dodajmo, da se vrednost kapitala ob pridobitvi poveča za en odstotek normiranih stroškov, prav tako se vrednost kapitala ob odsvojitvi zmanjša za en odstotek normiranih stroškov.
Da. Iz Finančne uprave sporočajo, da je napoved treba oddati ne glede na to, ali je posameznik vrednostne papirje odsvojil z dobičkom ali z izgubo. Se pa ob prodaji več vrednostnih papirjev v istem koledarskem letu lahko izguba in dobiček v določenih primerih pobotata, dodajajo.
Stopnja davka na kapitalski dobiček znaša 25 odstotkov.
Se pa stopnja znižuje vsakih pet let imetništva kapitala. Po dopolnjenih petih letih davčna stopnja znaša 20 odstotkov, po dopolnjenih desetih letih imetništva 15 odstotkov, po dopolnjenih petnajstih letih pa je oseba oproščena plačila dohodnine.
Borzni posredniki vam lahko pripravijo obrazce, ki jih morate posredovati na Furs. Bodite pozorni, da lahko imate več trgovalnih računov, vse pa morate vključiti v končno poročilo finančni upravi.
Da. Kot pojasnjujejo na Fursu, so dividende dosežene, ko so izplačane ali kako drugače dane na razpolago. Obdavčene so po stopnji 25 odstotkov.
Tudi to morate napovedati sami, in sicer v napovedi za odmero dohodnine od dividend do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto.
Tudi v tem primeru morate plačati davek. Če so dividende reinvestirane, Furs to dojema tako, kot da so bile zavezancu dane na razpolago – da jih dvigne ali pa jih vloži dalje. Z davčnega vidika se take dividende štejejo za dosežene in so prav tako obdavčene po stopnji 25 odstotkov.
