Vroče ljudske obveznice: izračunali smo, koliko lahko zaslužite

Posel Andreja Lončar 24. januarja, 2024 17.21
featured image

Kaj potrebujete, če se zanimate za vlaganje v ljudske obveznice, kje jih bo mogoče kupiti, kolikšni bodo stroški, v katerem primeru se nakup izplača?

24. januarja, 2024 17.21

Država bo 1. februarja izdala prvo, po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča “testno” izdajo ljudskih obveznic. Te so namenjene malim vlagateljem, ki so pripravljeni vložiti od enega do sto tisočakov.

Boštjančič ne dvomi, da bo državi uspelo privabiti vsaj 2.500 vlagateljev. “Menim, da bo to dobra alternativa depozitom na bankah, kjer imajo državljani trenutno naloženih 29 milijard evrov,” je prepričan minister, ki napoveduje, da bo denar vložil tudi sam.

Državljani teden dni pred napovedano izdajo ljudske obveznice banke in borznoposredniške hiše že sprašujejo o tehničnih podrobnostih. “Največ so povpraševali po ceni in kako bo potekal vpis,” so nam danes povedali na NLB, ki jo vodi Blaž Brodnjak. Da ljudje že povprašujejo, je dejal tudi Igor Štemberger iz borznoposredniške hiše Ilirika. Omenjeni družbi bosta dve od petih ponudnikov, ki bodo 1. februarja odprli 186 vpisnih mest (poleg njiju še NKBM, BKS, SKB).

Ministrstvo za skupno 250 milijonov evrov obveznic z ročnostjo treh let posojilodajalcem obljublja 3,4-odstotno obrestno mero.

Odgovori na ključna vprašanja, če se odločate za nakup

Kaj moram narediti, če želim vložiti denar v obveznico in nimam trgovalnega računa?

Najprej boste morali odpreti trgovalni račun. V NLB pravijo, da lahko to storite osebno v eni od njihovih poslovalnic, ki opravljajo storitve trgovanja z vrednostnimi papirji. To je mogoče tudi hkrati z nakupom: prvega februarja se odpravite v eno od 36 poslovalnic, kjer bo mogoče kupiti obveznice RS94.

V Iliriki pravijo, da lahko račun odprete tudi prek spleta in z videoidentifikacijo, v njihovih poslovalnicah vsak dan (tudi ob sobotah) od 8. do 22. ure, pa tudi v 109 izbranih poslovalnicah Pošte Slovenije.

Kaj potrebujem za odprtje trgovalnega računa?

V NLB in Iliriki pravijo, da za odprtje trgovalnega računa stranka potrebuje:
– veljaven osebni dokument (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje),
– imetniški transakcijski račun,
– davčno številko in EMŠO.

Kaj pa če trgovalni račun že imam?

Potem boste med 1. in 16. februarjem lahko vplačali obveznice v eni od 186 poslovalnic omenjenih petih ponudnikov.

NKBM bo po navedbah v sporočilu omogočila tudi nakup prek spletne in mobilne banke.

Kako visoki bodo stroški?

Da bi dobili oceno stroškov v celotni triletni dobi lastništva obveznic, smo vseh pet posrednikov vprašali, kolikšni so stroški odprtja trgovalnega računa, kolikšni stroški nastajajo v času aktivnega računa, ki bi ga imetnik uporabil samo za nakup obveznic, in koliko stane zaprtje trgovalnega računa.

V NLB pravijo, da bodo znižali stroške. Ob vpisu obveznic boste tako plačali strošek odprtja trgovalnega računa v višini 1,35 evra in nadomestilo za vodenje trgovalnega računa za obdobje od februarja do junija v višini 15,5 evra oziroma 7,75 evra, saj banka v primeru odločitve za elektronsko obveščanje nadomestilo prepolovi. Letno nadomestilo znaša 37,2 evra oziroma 18,6 evra v primeru izbire elektronskega obveščanja.

Imetnik obveznic po navedbah NLB plača še za vpis obveznic na trgovalni račun (gre za stroške KDD v višini 0,0185 odstotka nominalne vrednosti, minimalno 2,5 evra) in letno plačuje stroške KDD za vzdrževanje stanj po vsakokrat veljavnem ceniku KDD (trenutno je to 0,00642 odstotka od nominalne vrednosti letno), pri čemer se bo upošteval 50-odstotni popust, pravijo v banki. Ta pa za konkretne obveznice ne bo zaračunavala letnih nadomestil za vzdrževanje stanj ter nadomestil za izplačila denarnih upravičenj, ki izhajajo iz obveznice RS94. Na vprašanje o stroških zaprtja računa nam niso odgovorili.

Ilirika bo kupcem obveznic zaračunavala 15 evrov letno. Na vprašanja o morebitnih ostalih stroških v triletni dobi in stroških zaprtja nam niso odgovorili.

V BKS so objavili cenik, po katerem bodo stroški z elektronskim obveščanjem znašali med 20 in 23 evrov letno, s klasičnim pa od 28 do 30,5 evra.

Ali se nakup izplača?

Predvsem v primeru, ko boste trgovalni račun odpirali zgolj za namen nakupa obveznic, vplačati pa nameravate manjši znesek, je zelo pomembno, da preračunate razmerje med letnimi stroški in donosi, sicer se lahko zgodi, da boste v minusu.

“Strošek trgovalnega računa znaša nekaj deset evrov na leto. Če bi vlagatelj vložil denimo najnižji možni znesek, to je 1.000 evrov in zanj prejel triodstotno letno obrestno mero, bi bil donos 30 evrov, kar pomeni, da bi stroški trgovalnega računa požrli ves donos. Zato je smotrno vložiti višje zneske,” je nedavno za Forbes Slovenija dejal Aleš Lokar, Generali Investments.

Zdaj je jasno, da bo obrestna mera višja, 3,4-odstotna, stroški trgovalnega računa pri borzni hiši ali banki pa naj bi bili za ta nakup nižji.

Drugi možni strošek z obveznico pa je davek. Obresti do tisoč evrov bodo neobdavčene, kar z drugimi besedami pove, da lahko ob predpostavki, da ne prejemate drugih obresti za depozite, vložite do 29.400 evrov in ne boste plačali davka.

Kdor pa bo vložil maksimalnih 100.000 evrov, si lahko po plačilu stroškov računa in davka obeta okoli 2.700 evrov letnega zaslužka (izračun spodaj).

Pri vprašanju, ali se nakup izplača, je pomembno še vprašanje, ali je taka naložba bolj donosna kot bančni depozit. Kot je znano, imamo Slovenci veliko denarja na računu ali pa ga hranimo v obliki bančnega depozita. Za te banke trenutno nudijo okoli 2,5-odstotne obresti.

Ali je naložba varna?

Obveznica praviloma velja za enega bolj varnih načinov vlaganj. “Vlagatelj lahko izgubi vse le, če država bankrotira, kar pa vsaj v prihodnjih treh letih ni verjetno, tako da večjih tveganj v resnici ni,” je za Forbes Slovenija nedavno dejal Aleš Lokar, Generali Investments.

Ali lahko obveznico prodam pred dospetjem?

Da. Gre za triletno obveznico, ki bo takoj po izdaji uvrščena v kotacijo Ljubljanske borze. Kot je že pojasnil Lokar, bo cena na borzi odvisna od likvidnosti in zunanjih dejavnikov, kot so poteze Evropske centralne banke (ECB) in inflacija. “Če bo inflacija rasla in centralne banke ne bodo zniževale obrestnih mer, lahko cena obveznice na borzi pade. In obratno.”