Po nesreči na železnicah: kaj se zdi nenavadno

Slovenske železnice so v ponedeljek organizirale novinarsko konferenco ob zaključku interne preiskave decembrske železniške nesreče, v kateri sta umrla dva delavca, še dva pa sta bila težje poškodovana. “Na njej bodo sodelovali generalni direktor Dušan Mes, direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc in predstavnik zaposlenih,” je pisalo v napovedniku Slovenske tiskovne agencije (STA).

A na konferenci sta bila samo dva govorca, Mes in Kranjc. Na naše vprašanje, zakaj ni predstavnika zaposlenih, je Mes dejal, da “so se zmenili, da bodo imeli oni posebno novinarsko konferenco”.

Ko smo se včeraj obrnili na sindikalista in delavskega predstavnika v nadzornem svetu SŽ-Infrastruktura Milorada Šljivića, nam je dejal, da on ne ve nič o novinarski konferenci in da je Mes imel verjetno v mislih delavsko direktorico.

Delavska direktorica Slovenskih železnic je Nina Avbelj Lekić, tudi SŽ-Infrastruktura ima svojega delavskega direktorja, Matjaža Skutnika. Na ponovno poizvedbo pri železnicah, ali bo torej kateri od njiju imel posebno izjavo za javnost, so nam v službi železnic za odnose z javnostmi dejali, da ne, da pa bo v prihodnosti izjavo za javnost dala komisija, sestavljena iz predstavnikov sindikata in železnic; ta raziskuje možnosti dodatnih ukrepov tehničnega varovanja delavcev na progi. Kdaj bo dala izjavo, ni jasno, o ukrepih zdaj šele razpravljajo.

Sindikalna zahteva

Na Slovenske železnice vse od nesreče letijo očitki, ki nakazujejo na slabo komunikacijo med delavci in vodstvom. Več delavcev je za različne medije dejalo, da naj bi opozarjali na varnostna tveganja pri delih na tirih, a jim vodstvo ni prisluhnilo.

V vodstvu pa zanikajo, da bi jih kdo pred nesrečo opozarjal. Pravijo, da imajo obrazce, prek katerih lahko zaposleni opozorijo na morebitne nepravilnosti ali tveganja, a da teh opozoril ni bilo.

Tudi sindikalist Šljivić je v pogovoru za Forbes Slovenija dejal, da do njega ni nikoli prišlo kakšno tako opozorilo delavcev. “Kritike prihajajo od ljudi, ki ne poznajo sistema,” nam je dejal in dodal, da so predpisi in naprave delovali, sicer bi se sindikat ostreje odzval na dogajanje.

V iskanju tehničnih rešitev

Šljivić je sicer pozdravil odločitev železnic, ki so po nesreči nekatere ukrepe, o katerih je prej odločal delovodja na progi, predpisale kot obvezne. Tako morajo na primer zdaj tir, na katerem potekajo dela, obvezno zapreti za promet, po sosednjem tiru pa morajo vlaki voziti z zmanjšano hitrostjo.

“To je dober ukrep,” je ocenil sindikalist in dejal, da grejo ukrepi vodstva železnic po nesreči v pravo smer, da pa še razpravljajo o tehničnem varovanju. Kot smo že pisali, je sindikat po nesreči od vodstva zahteval “čimprejšnjo vpeljavo tehničnega varovanja, kakršnega uporabljajo pri tujih železniških upravah”.

Po decembrski nesreči naj bi na železnicah že večkrat sestankovali s ponudniki različnih rešitev. Šljivić nam je včeraj zjutraj dejal, da imajo popoldne nov sestanek s tremi različnimi ponudniki. Ena od možnih rešitev, s katero bi lahko dopolnili varovanje, naj bi bili senzorji, ki jih postaviš na določeno razdaljo pred delovišče, ko zaznajo vlak, pa delavce opozorijo prek naprav, ki oddajajo vibracije ali zvočni signal.

Nadzorni svet SŽ-Infrastrukture, v katerem Šljivić sedi skupaj z Jernejem Pavličem, tesnim sodelavcem ministrice Alenke Bratušek, in Tjašo Ribič Urh iz Gen-I, je po nesreči naročil tudi preverjanje varnostnega protokola in mednarodno primerjavo teh protokolov. A to bosta analizirali agencija za železniški promet (AŽP), ki te protokole piše, ter sama SŽ-Infrastruktura. Na vprašanje, ali so oziroma bodo sindikati po nesreči zahtevali tudi neodvisno preverjanje ustreznosti protokolov železnic, je Šljivić dejal, da tega ne načrtujejo.

Pa objektivna odgovornost vodilnih?

Prvi mož železnic Dušan Mes nam je na vprašanje, ali po koncu interne preiskave decembrske nesreče čuti objektivno odgovornost, odgovoril, da se po vsakem takem dogodku, ne glede na to, ali imaš kot vodilni vpliv nanj ali ne, vprašaš, ali bi lahko kaj naredil drugače.

A nadaljeval, da težko reče, da se počuti odgovornega, če se zgodijo takšne napake, kakršne so se zgodile decembra. Kot je pokazala interna preiskava železnic, je glavni vzrok za nesrečo človeški dejavnik, in sicer svoje naloge nista opravila progovni prometnik in čuvaj, medtem ko so vse naprave na vlaku “delovale brezhibno”.

Mes je na vprašanje o objektivni odgovornosti dejal tudi, da “se varnostne naprave obnavljajo, izobraževanja potekajo, kot morajo, družbe so kadrovsko okrepljene”. Prvi mož železnic je ravno decembra dobil nov štiriletni mandat na čelu Slovenskih železnic. Neuradno ima tudi močno podporo resorne ministrice Alenke Bratušek iz vladajoče Svobode.

Inšpektor za delo ni videl nepravilnosti

Postopek v zvezi z nesrečo je praktično zaključil tudi inšpektorat za delo. Spomnimo, da je državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan na dan nesreče dejal, da “je Inšpektorat RS za delo skupaj s Prometnim inšpektoratom RS že na kraju nesreče, kjer ugotavljajo, kaj je bil vzrok nesreče in ali bi jo bilo mogoče preprečiti”.

Kot izhaja iz pojasnil inšpektorata za Forbes Slovenija, pa ta ni preiskoval vzrokov nesreče. “Inšpektor Inšpektorata RS za delo je pozornost namenil preverjanju izpolnjevanja zdravstvenih zahtev ter ustreznost usposabljanja za varno opravljanje dela delavcev, ki so v času dogodka izvajali vzdrževalna dela. Pri tem ni ugotovil nepravilnosti,” so nam povedali in dodali, da inšpektor čaka še na uradno poročilo policije, na podlagi katerega se bo odločil za morebitne nadaljnje ukrepe. Ob tem so na inšpektoratu navedli, da so bili v raziskavo vključeni še drugi organi, zlasti preiskovalec železniških nesreč.

Z inšpektorata za infrastrukturo, ki ga je v izjavi prav tako omenjal sekretar Juvan, pa so nam sporočili, da sami v zvezi z nesrečo niso sprožili nobenega postopka, saj je preiskava nesreč in incidentov v pristojnosti preiskovalca nesreč na ministrstvu za infrastrukturo. Ta je, kot je znano, v prvem delnem poročilu ugotovil, da je več oseb kršilo varnostne protokole in izdal priporočila.

Nesrečo pa še vedno preiskuje tudi policija.