Golob z vodilnimi politiki prihodnji teden o projektu JEK2
Premier Robert Golob je vodilne odločevalce povabil na srečanje o procesu odločanja pri gradnji drugega bloka jedrske elektrarne.
Predsednik vlade Robert Golob se bo v torek, 30. januarja, sestal s predsednico države Natašo Pirc Musar, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič, predsedniki parlamentarnih strank ter poslancema madžarske in italijanske narodne skupnosti.
Govorili bodo o tem, kako zastaviti proces odločanja o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem (JEK2), so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
“Vprašanji energetske samooskrbe Slovenije in dolgoročne rabe jedrske energije zahtevata najširši nacionalni in politični konsenz,” so še zapisali.
Pospešitev ali zamiki?
Vlada je “zaradi pomembnosti projekta, njegove kompleksnosti in multideležniške narave” septembra lani ustanovila delovno skupino za koordinacijo pripravljalnih aktivnostih na projektu JEK2. Ključna cilja delovne skupine sta vzpostavitev primernega regulativnega okvirja in pospešitev projekta.
Lani je vlada pripravila tudi resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, še sporoča kabinet.
Spomnimo, da se je lani podaljšala časovnica za izvedbo projekta. Še pred letom dni so pri državni Gen energiji, ki ima v lasti slovensko polovico jedrske elektrarne, načrtovali zaključek gradnje drugega bloka do leta 2035. Po reviziji, ki so jo opravili lani, pa se je časovnica podaljšala do leta 2040.
Referendum mora biti, a kdaj?
Vlada Roberta Goloba se vse od začetka mandata sooča z očitki, da je projekt gradnje drugega bloka postavila na stranski tir. Po mnenju dela energetike pa bi ga prav v času evropske energetske krize morali pospešiti: v Evropi se namreč dogaja nov val gradenj jedrskih elektrarn. Francoski ponudnik EDF je nedavno objavil, da jedrske reaktorje ali male modularne jedrske reaktorje že gradi ali pa je oddal ponudbo v Veliki Britaniji, Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski, na Švedskem in Finskem ter v domači Franciji.
Tudi naši Gen energiji je že oddal ponudbo za reaktor moči 1.200 megavatov. A zdaj Gen energija preverja možnosti za izgradnjo reaktorja večje moči ali pa morda dveh reaktorjev. V igri za gradnjo, če bi se za projekt seveda odločili, sta poleg EDF še ameriški Westinghouse in južnokorejski KHNP.
Politika je enotna, da bodo morali o gradnji JEK2 odločati državljani na referendumu, ni pa enotna o tem, kdaj referendum izvesti. Poslanska skupina opozicijske SDS je nedavno vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji drugega bloka, kar so pozdravili tudi v NSi.
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki prihaja iz vladajoče Svobode, pa meni, da še ni čas za to. “Jaz sem zagovornik jedrske energije in želim narediti vse, da se sprejme odločitev o JEK2. Ampak ob tem moramo poskrbeti, da nam bodo dostopne popolnoma vse informacije,” je prejšnji teden povedal za Žurnal24.si in s tem ponovil stališče, ki ga ima od začetka mandata – da za zdaj še nimamo dovolj podatkov za informirano odločanje na referendumu.
“Imamo dve skrajnosti, ki sta predvidljivi. Največji del državljanov pa je neodločen. In ti si zaslužijo potrebne informacije in čakajo, da dobijo odgovore o tem, s kom bomo projekt izvedli, kakšna bo vrednost investicije, kolikšna bo moč elektrarne … Vrednost investicije je lahko vse od 5 milijard evrov do 15 milijard evrov ali več,” je Kumer dejal za Žurnal24.si. Nadalje je dodal, da “nimamo ne dobavitelja, ne moči, ne umeščanja v prostor, niti zakona za hitrejše umeščanje …”
Vlada je do zdaj napovedovala, da bo referendum v letu 2026 ali 2027. Danijel Levičar, ki je v vladnem kabinetu odgovoren za koordinacijo JEK2, je pred časom za N1 dejal, da ni tveganja, da bi, če investicijsko odločitev sprejmemo v letu 2027, ostali v čakalni vrsti. “Če leta 2027 naročimo velike komponente, bomo med prvimi v vrsti,” je dejal.
Imamo alternativo in ali bo iz JEK2 elektrika poceni?
Kumer je v že omenjenem intervjuju za Žurnal24.si opozoril na proračunska tveganja projekta, saj lahko vrednost naložbe v JEK2 preseže letni proračun države. Medtem ko v delu energetike obstaja prepričanje, da alternative projektu ni – zato pa tudi ne razlogov, da bi odlašali z začetkom -, pa je minister nakazal, da ta obstaja. “Taka investicija (v JEK2, op. a.) vsako slovensko gospodinjstvo obremeni za 17.000 do 18.000 evrov. Ali ne bi bilo morda smotrno ta denar dati gospodinjstvom, da si vsak zagotovi svoj vir energije, in tako razogljičimo celo Slovenijo?”
Čudi pa ga tudi močna podpora gospodarstva projektu JEK2. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) denimo že nekaj časa poziva k pospešitvi projekta.
“Gospodarstvo podpira projekt, kar je kar malce nenavadno. Za gospodarstvo bi namreč moral biti ključen podatek, ali bo cena energije iz JEK2 konkurenčna, danes pa tega odgovora še nimamo. Če pogledamo, kakšne cene proizvodnje elektrike so pri jedrskih elektrarnah, ki smo jih v Evropi zadnje umestili, so te cene višje, kot pa jih trenutno plačujejo slovenska gospodinjstva,” je v intervjuju še dejal Kumer.
