Boste kupili ljudsko obveznico? Vprašali smo poslance, podjetnike, ministre …

Prvega februarja bo ministrstvo za finance izdalo ljudske obveznice. V sredo je finančni minister Klemen Boštjančič predstavil še zadnji manjkajoči podatek v enačbi – obrestno mero, čez dober teden pa se bo začel vpis vlagateljev.

Obseg ljudskih obveznic, ki jih Slovenija izdaja prvič, bo 250 milijonov evrov, obrestna mera bo 3,4-odstotna. Ročnost bo tri leta, minimalno vplačilo je določeno pri tisoč evrih, največji vložek pa je lahko 100.000 evrov.

Minister Boštjančič in državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah sta dejala, da bosta med kupci ljudskih obveznic.

Kaj pa drugi? Vprašali smo poslance, gospodarstvenike, aktualne in nekdanje ministre.

Knez: bolj se izplača naložba v podjetje kot v obveznico

Predsednik enega najuspešnejših slovenskih podjetij Dewesoft in podpredsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Jure Knez državne obveznice ne bo kupil.

“Vsa naša sredstva, tako osebna kot od podjetja, so za leta naprej uporabljena in usmerjenja v rast podjetja. Večina dobička je namenjena razvoju, razvoju podjetniške kulture in okolja. In verjamem, da bo naš izplen večji, kot je obrestna mera pri ljudski obveznici,” odgovarja Knez.

Razlog ta takšno odločitev je Knez pojasnil tudi z besedami, da ga pri vseh naložbah zanima, kakšna je njihova dodana vrednost, pri tem pa ni prepričan, da zna država dobro oplemenititi sredstva.

“V zadnjem času vidimo, da ogromno sredstev porabi na neracionalen način, kot je bil zadnji primer pri nakupu stavbe za sedem milijonov evrov, ki je ocenjena na 1,7 milijona evrov,” kot slab primer upravljanja davkoplačevalskega denarja navede Knez.

Boscarol: V tem trenutku obveznica ni dobra naložba

Tudi ajdovski podjetnik Ivo Boscarol se ne zanima za nakup. Kot pravi, so donosi na trgu danes višji od tega, kar ponujajo slovenske ljudske obveznice. “Če dam donacijo, se denarju odpovem in ne pričakujem donosa. Kjer vlagam, pa mora biti donos trgu primeren. V tem trenutku obveznica, ki je celo nižja od uradne inflacije, ni dobra naložba,” je prepričan.

Boscarol pravi, da sodeluje z ekipo, ki ocenjuje varnost njegovih naložb. Zaveda se, da z večjim donosom prevzema večje tveganje, ki ga zmanjšuje z razpršenim portfeljem. “Ampak pri vseh naložbah pričakujemo večje donose, kot je 3,4 odstotka.”

Z obrestno mero, ki jo bodo nudile slovenske ljudske obveznice, pa je zadovoljen podpredsednik parlamentarnega odbora za finance in poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak. Ta je, kot pravi, v primerjavi z depozitno obrestno mero privlačnejša. “O nakupu bi zagotovo razmišljal, ampak v trenutni fazi življenja se ne bom odločil za dolgoročnejše investiranje,” pojasni. Upa tudi, da bodo ljudske obveznice spodbudile banke k višanju obrestnih mer.

Prav tako se za nakup ljudskih obveznic ne bo odločil poslanec NSi in nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. “Vsa sredstva trenutno vlagamo v obnovo družinskega doma,” pojasni odločitev.

Državnih obveznic ne bo kupila niti evropska poslanka Irena Joveva. Zakaj se je tako odločila, ni želela pojasniti.

Prav tako jih ne bo kupil ljubljanski župan Zoran Janković.

Predsednik vlade bo med kupci

“Premier Robert Golob ocenjuje, da je izdaja ljudskih obveznic dobra in varna naložba. Pozdravlja, da se je Slovenija priključila skupini držav, ki bo svojim državljanom ponudila nakup obveznic,” sporočajo iz kabineta predsednika vlade in dodajo, da se bo premier odločil za nakup.

Bratušek: spodobi se, da jih kot ministrica kupim

Zelo resno pa o nakupu razmišlja poslanka Svobode in predsednica odbora za finance v državnem zboru Andreja Kert. Dokončno se bo odločila do začetka vpisa.

“Zaupanje v državo. Kdorkoli se ukvarja s čimerkoli, kar ni bančno zavarovana vloga, ve, da obstaja tveganje. Državna obveznica pa pomeni jasen donos, veš, kdaj in koliko bo obresti,” odgovori na vprašanje, kaj jo je prepričalo.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa pravi, da bi za nakup obveznic aktivirala svoje prihranke na banki. “Donos je vseeno večji, kot so obresti na banki. Mislim pa tudi, da je prav, da kot aktualna ministrica podprem prvo izdajo, ki je namenjena fizičnim osebam.”

Za nakup bi namenila do deset tisoč evrov, pred nakupom pa pravi, da mora še preveriti ceno za odprtje trgovalnega računa, ki ga do zdaj ni imela.

Lahovnik si je že izračunal, kaj se izplača

“Zelo resno” o nakupu ljudskih obveznic razmišlja ekonomist in nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik. “Donos je zelo soliden. Dodatno privlačno jih dela tudi to, da so obresti do višine tisoč evrov neobdavčene in da so obveznice zelo varna naložba.”

Na vprašanje, koliko denarja bi vložil, Lahovnik odgovarja, da bi se znesek lahko gibal okoli meje, do katere obresti niso obdavčene. Ta se po njegovih izračunih giblje pri 29.400 evrih. Dodaja pa tudi, da osrednjo vlogo pri določitvi naložbenega zneska igra obseg privarčevanega denarja vsakega posameznika.

Slovenska gospodinjstva imajo sicer po zadnjih podatkih Banke Slovenije na bankah okoli 29 milijard evrov vlog. V luči tega je Lahovnik izdajo ljudskih obveznic označil za dobro potezo, ki bi lahko aktivirala milijardna privarčevana sredstva. “Upam si trditi, da so te obveznice veliko boljša naložba kot bančni depoziti,” še pove.

Spomnimo tudi, da bodo obveznice uvrščene na Ljubljansko borzo, kjer jih bo lahko kupil kdorkoli. Pri tem je vredno dodati, da je za obveznice pomembno gibanje obrestnih mer – med temi namreč vlada obratno razmerje. Če se obrestne mere višajo, vrednost obveznic na borzi običajno pada, saj se zahtevana donosnost vlagateljev takrat poveča. Če se obrestne mere znižujejo, cene obveznic na borzi običajno rastejo.

Zadnje izpostavlja tudi Lahovnik, ki pri Evropski centralni banki (ECB) velikih dvigov temeljne obrestne mere ne pričakuje. “Večja verjetnost je, da bo ECB zniževala obrestne mere, kot pa da bi jih poviševala. To pomeni, da tudi s prodajo teh obveznic na borzi vlagatelji ne bi smeli imeti težav,” sklene.

Šef največje banke: obveznice so odlična alternativa depozitom

Predsednik uprave banke NLB Blaž Brodnjak svoje odločitve ne razkriva: “Moje osebne naložbe niso informacija javnega značaja.” A dodaja: “Po moji presoji pa je nakup obveznic Republike Slovenije v tem trenutku zelo dobra in varna naložba ter odlična alternativa dolgoročnim bančnim depozitom.”

Bivša finančna ministra še računata

O nakupu ljudske obveznice razmišlja tudi nekdanji finančni minister in ekonomist Dušan Mramor, ki izpostavlja kombinacijo varnosti takšne naložbe in njeno donosnost. Kot prednost navaja tudi razmeroma kratek rok zapadlosti.

Končne odločitve še ni sprejel. Pri tem mora, kot pravi, upoštevati druge svoje naložbe.

O nakupu razmišlja tudi nekdanji guverner Banke Slovenije in nekdanji finančni minister Mitja Gaspari, ki končnega odgovora prav tako še nima. “Če je človek pameten, najprej malo razmisli in naredi izračun, preden se za kaj odloči,” odgovarja.

Sicer se mu zdi naložba v ljudske obveznice boljša, kot so trenutno ponudbe bank za depozite. “Tudi nekateri skladi imajo podobne obrestne mere, moram pa še preveriti, kakšni so vstopni in izstopni stroški. Bruto obrestna mera še ne pove vsega,” opozori.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenija (GZS) Vesna Nahtigal za zdaj o novosti države na področju obveznic še ni razmišljala, na načelni ravni pa je naklonjena takšni obliki vlaganja.

“Država potrebuje denar in mogoče bomo na ta način kaj zgradili. Pred vrati je zeleni prehod in še veliko pomembnih projektov, zato se mi zdi pravilno, da se na takšen način aktivira denar,” še pove.

Predsednica države še tehta

Iz urada predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar pa so skopo sporočili, da “predsednica republike omenjeno tematiko spremlja, vendar odločitve o morebitnem nakupu še ni sprejela”.

Odgovore še čakamo od predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, predsednika SDS Janeza Janše in predsednika uprave SID banke Boruta Jamnika.